Danes smo predstavniki Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, Milena, Tomaž, Lovro, Luka, Rok in Kristina obiskali hospitalizirane bolnike z limfomom na OI ter hospitalizirane bolnike z levkemijo in drugimi krvnimi boleznimi na KO za hematologijo v KC. Vsak je dobil mali dnevnik, kamor bo lahko zapisoval utrinke z zdravljenja, občutke, pesmi,… Vsak pa je dobil še 3 Ferrero praline, ki smo jih člani Združenja poimenovali kar tabletke za dobro voljo. 🙂 Ob tej priložnosti bi se rada v imenu Združenja zahvalila podjetju NOVARTIS in FERERRO, ker so bili tako prijazni in prispevali darilca za bolnike.

Začeli smo na OI, kjer sta nam prijazni čuvaj Janez in nejgov prijazni sodelavec, katerega imena ne poznam, čuvala obleko in darilca za bolnike, da nsimo vsega nosili po oddelkih. V bifeju na OI sta nama prijazna dečkota postregla z dobro kavico in vodo v mojem priljubljenem kozarcu z natisnjenimi češnjicami, ki ga imajo že vsa ta leta – odkar sem se tudi sama zdravila. Afnarija, da sem želela piti vodo ravno iz tega kozarca? Ne, le lepi spomini na obdobje zdravljenja so to.

Ob deljenju darilc na OI mi je bilo prijetno toplo, ob enem pa sem čutila povečan utrip srca. Posebni občutki. A zagotovo lepi. Videla sem “moje” zlate sestrice z odd. H1, ki so me po dveh letih in z vsemi lasmi in obrvmi in pridelanimi 10 kilcami od konca zdravljenja še vedno poznale in se me razveselile. Tudi zdravnici, dr. Južničeva in dr. Jezerškova sta nas tako lepo in prijazno sprejeli…. Zdelo se mi je kot bi prišla domov, res. Srečna sem, ker sem zdrava in srečna sem, ker lahko še vedno prihajam na obisk k frišnim limfomčkarjem in našim zlatim zdravnicam in sestram na oddelku H1.

V sobi 9, kjer sem tudi jaz domovala svoje zadnje 4 kemoterapije pred dvemi leti in pol, se je danes naselil tudi naš Igor, ki se pripravlja na transplantacijo. Sestra Metka mu je ravno “štelala” cevko za kemoterapijo v roko. Res je frajer…. Se mi zdi, da je v tako dobri kondiciji, kot marsikateri zdrav ne.

Predno smo odšli z Onkološkega inštituta, smo v avli OI srečali dr. Nado Rotovnik Kozjek, zdravnico, ki si srčno prizadeva, da bi bolniki z rakom dobili ustrezno obravnavo kliničnega dietetika in tudi ustrezno prehrano, ki bi podprla bolnikov organizem in mu pomagala do boljšega izida zdravljenja. Tako njej, kot vsem bolnikom želimo, da bi v prizadevanjih uspela.

Ob 12,30 pa smo bili dogovorjeni na KO za hemtologijo v KC, kjer smo šli pogledat, kako poteka adaptacija 3 sob, ki bodo dodatno na voljo bolnikom na KO za hematologijo konec januarja 2008. Tudi tam smo obiskali bolnike. Spet sem presenečena ugotavljala, v kako težkih razmerah se zdravijo hematološki bolniki po kemoterapijah ali presdaditvah kostnega mozga…..

In toplo mi je bilo ob pogledu na moje soborce, s katerimi smo prišli obdarovat bolnike, ki so v prijetnem vzdušju kramljali z medicinskim osebjem in zdravniki. Sploh glavna sestra na KO za hematologijo, Irena Škoda se nam je poleg primarija Ježeta Pretnarja zelo posvetila.

Danes je bil res en lep dan. In ponosna sem, ker sem del ekipe Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. In ponosna sem na Mileno, Tomaža, Lovra, Luko in Roka. Skupaj smo danes prižgali marsikatero lučko upanja med bolniki z limfomom in levkemijo. In to veliko šteje.

Vesela sem, ker sem zdrava in vesela sem, ker pomagam prižigati lučke upanja!