vem, da je dan mrtvih 1.11., noč čarovnic pa noč iz 31.10. na 1.11. 🙂 moja generacija je poznala samo dan mrtvih in jaz vztajam pri tem prazniku. zame noč čarovnic ne obstaja. 🙂 tudi hčeri ne prazujeta noči čarovnic. nekako … se mi ne zdi primerno.

kako na ta dva praznika gledate drugi? našemite otroke v maškare, postavite na polico bičo, ali se pogovarjate o smrti, greste na pokopališče?

Na polico postavimo bučo … 1/11 pa gremo na pokopališče prižgat svečke.

Nič od tega ne počnem. Na pokopališče grem itak vsak mesec svečko prižgat in mi ta “praznik” ne pomeni nič.

Danes se mi je prvič zgodilo, da so mi na vrata potrkale šeme za noč čarovnic…..le kaj se je zgodilo s Pustom hrustom:((((((((
Meni tile prazniki, s katerimi nisem gor rastla ne potegnejo…

Za prvi november pa tako…..na grob očeta in starih staršev peljem otroke zvečer, ko je že tema…pokopališče pa je obsijano s sojem sveč…..ljudje govorijo tiho in o razkazovanju pelc mantlov ni več sledu………drugače pa hodimo veliko čez celo leto.
1 november ponoči na pokopališču, to je nekaj nepozabnega…..

Prvi november normalno. Noč čarovnic je pa nekrofilski praznik. Mešanje s pustom je povsem brezpredmetno. Pri pustu gre za svarilo (javno) pred ljudmi z maskami, pred “volkovi v ovčjih preoblekah”. Gre za ljudsko modrost.

Pač slovenci radi poberemo navade od drugih.
Tisto pa kar imamo sami pa ne cenimo.

Zgodovina praznika , ki ga pri nas praznujemo kot “noč čarovnic” izhaja iz obdobja Keltov. Ko so v vsaki vasi žtrvovali otroka, ki so ga živega zažgali, v zameno pa so jim bogovi po mračnem obdobju ponovno vrnili dan (pomlad). Pravico do postavitve izdolbene buče je imela edino hiša, ki je žrtvovala otroka. Zakaj imajo buče take obraze. zato ker, ko so otroka živega zažgali je delal pač take face.

Kaj pa ameriški praznik “thanksgiving”? Kaj veste o njem?

To o čemer pišeš, je kresna noč in se praznuje v času poletnega solsticija.

Noč čarovnic:

Najbolj popularen je na Irskem, saj izvira iz keltskega tri-dnevnega festivala Samhain, ki je pogosto imenovan tudi kot “keltsko novo leto”. Njihov koledar je bil razdeljen na dva dela – temen (začel se je mesca Samonios – oktober/november) in svetel (Giamonios – april/maj); ob začetku temnega (prvega) dela leta je veljalo prepričanje, da se zbližata oba svetova živih in mrtvih. Slednji naj bi s seboj prinesli bolezen in uničili žetev (začetek festivala je namreč označeval konec obdobja žetev), zato naj bi z nošenjem mask na festivalu ponazarjali zle duhove in jih mirili, da do česa takega ne bi prišlo.

Ime “Halloween” (lahko tudi “Hallowe’en”) pa izhaja iz “All hallow evening” oz. po naše “Večer vseh svetih”, kot predvečer dneva spomina na mrtve (1. november).

Dobr preber. Govorim o tem, da so na začetku teme(jesen) ztrvovali otroka, da jim bodo “bogovi” vrnili svetlobo (pomladi).

Jaz sem zgoraj pisal o temelju tega praznovanja. Seveda pa se je namen če stoletja spreminjal.

http://www.osebnost.si/clanki/preglej.php?id=305