Zivjo!

Imam problem, ki ga se nisem zasledila, ceprav se ne razlikuje prevec od vasih…prenajedanje, ampak pri meni gre za to, da samo ko sem doma, popoldne, takrat me popade “lakota” in se lahko celo po petkrat naziram in nato bruham. Jezna sem nase, sploh se ne morem kontrolirat, kot da imam dva glasova v sebi, ki pravita, ja, pojej, saj bos pol itak bruhala, torej se ti ne bo poznalo, drug pa kaj delas?! Ampak na zalost vedno prevaga prvi, zelo redko se mi je zgodil, da bi npr. kruh postavla nazaj v kosarco. Drugace redno zajtrkujem, kosilo tudi, ampak popoldne pa ne morem zdrzat! Vcasih po sluzbi zavijem v trgovino, ceprav nisem lacna ampak ker vem, mogoce zato ker sm ze navajena?, da bom to rabla, ker jest se bom pac nazrla in to pol zbruhala. Ne vem kaj naj bi bil vzrok temu, s postavo ki sicer ni idealna sem zadovoljna oziroma mi ne dela tezav, doma nimamo nobenih problemov, imam veliko prijateljev in na splosno veljam za veselo in v redu punco, vse pa se je zacel, ko sem se se v srednji soli v enem letu zredila za 6 kg, in sem v reviji prebrala izpoved punce, ki je imela bulimijio. V njej je bilo namrec vse napisano, kako je bruhala in namesto, da bi me to odvrnl, sem to zacela poceti jaz! 🙁 Vse se vlece ze 8 let, vcasih na to sploh ne pomislim, vcasih pa samo na to. Ko me mine ta faza bruhanja, ponavadi traja od 5h do 8h popoldne , je tko kakor da s svojim telesom ne bi nic delala, nimam slabe vesti, kot da je to del mojega zivljenja… Zelim nehat, enkrat sem bila ze na tem, da sm si rekla, zdej je pa dost in sm klicala na MUZO, ker pa ni bil delovni cas, nisem uspela dobiti nikogar. KOt da mi ni bilo usojen in sem obupala. Sram me je, da bi se tam pojavila, na to mislm, da se nisem pripravljena. Morala sem se izpovedat, upam da se ostale drzite, tud jaz bom poskusla!

Draga Helena,
kljub podrobnemu opisu vasih tezav nisem zasledila jasnih vzrokov, zakaj zelite s tem prenehati. Predlagam vam, da o tem cimbolj razmislite, ker je pot ven iz tezav bistveno krajsa, ce boste teh razlogov nasli dovolj, da se bo splacalo v ‘boj’. Pot iz motenega hranjenja v zdravo spontano hranjenje bo tako bistveno lazja.
Kar se pa nadaljnih korakov tiče, svetujem, da najdete pomoč nekoga, ki vas bo vzpodbudil k uravnoteženem rednem hranjenju in vam potem tudi pomagal spoznati čustva in misli, ki so vas vodila v tako vedenje. O tem, kako so naše misli, občutki in vedenja povezani, smo ze pisali in za osvoboditev iz začaranega kroga nerednega hranjenja je pomembno to zase spoznati in se naučiti drugačnih, bolj zdravih metod komuniciranja in izražanja, kot je basanje in bruhanje.
Kar pogumno,
Marija Anderluh

Imam podoben problem. Tudi jaz se prenajedam v popoldanskem času, vendar ne bruham ampak imam po tem zelo hude občutke krivde. Vedno si rečem ko končam – kaj ti je bilo treba. Sama pri sebi sklenem, da ne bom več in potem to ponovim ali pa telovadim, ko se prenajem in potem mislim, da bom pokurila vse kar sem pojedla. Včasih pa ko se prenajme postanem tako apatična, da mislim da sem itak že izgubljena, da zame ni pomoči, da jaz bom vedno debela, da mi ne bo nikoli uspelo shujšati teh 10 kg, ki so nad mano kot nočna mora. Vedno gledam samo na čas ko bom suha, takrat bom srečna, si bom lahko vse kupila in ne bo več težav. Vendar vem, da ni tako.

Poskusi prenehati z bruhanjem. Želim ti, da bi jutri oz. danes ko boš to brala zbrala dovolj moči in boš v popoldnevu počela kaj drugega. Mislila bom nate, morda ti bo uspelo. Pojdi na sprehod, pojdi ven, že zjutraj si naredi plan, kaj boš počela popoldne, meni to pomaga. Jaz molim in prosim boga, kadar me popadejo misli, da bi se prenajedala. Včasih mi pomaga, da me te misli obidejo.

Vendar mora biti razlog zakaj ti to počneš… Si se že vprašala. Jaz vem, da se prenajedam, ker v sebi čutim globoko praznino in nezadovoljstvo nad različnimi stvarmi. Pogosto sem negativno nastrojena in ko si poskušam pomagati s pozitivnimi mislimi mi pogosto odleže. Spremeniti moram svoje misli in potem svet kar na enkrat ni več tak kot sem ga imela pred tem v glavi.

Želi ti da bi dobila moč, da bi prenehala, da bi postala to kar si želiš, da bi tvoji popoldnevi bili zapolnjeni s srečo in ljubeznijo.

Gotovo Helena potrebuje pomoč, najprej pomoč zdravnika.

Imam podoben problem, tudi sama se prenajedam, vendar vem, da za mojim prenajedanjem visi cel kup čustvenih težav, ki delno izvirajo iz otroštva, delno pa so moj način reagiranja.

Sama mirno in urejeno živim in se prehranjujem normalno samo takrat, ko se počutim, da me ima kdo rad, da sem sprejeta, da nisem osamljena, da v sebi ne čutim praznine.

Ne vem zakaj je pri tebi prišlo do bulimije, vendar ti želim da prenehaš. Poskusi jutri, vzemi si čas zase, pojdi ven, razmišljaj in misli na lepe stvari, sedi za računalnik in kaj napiši, samo jutri poskusi penahati z bruhanjem.

Nekje na drugem koncu Slovenije, ali pa njekje čisto blizu tebe je nekdo, ki te razume in ti želi da bi imela moč, da bi bilo tega konec

Nekdo te ima rad, čeprav te ne pozna, vendar te razumem.

Lep pozdrav.

Natalija