Pravzaprav v sebi že vem kaj moram naredit, ampak tega nočem. To se tudi sama zavedam. Pišem pa zato da mi bo lažje. Po 20 letih vegetiranja v zakonu sem spoznala nekoga, se vanj zaljubila in se spustila v razmerje. Prvič sem čutila kaj pomeni ljubiti in biti ljubljena. Prvič me je nekdo poslušal, upošteval moje mnenje, z mano komuniciral kot sebi enakim……….potem pa ker ni več obvladav svojih čustev, je žena posumila in pobesnela. Zvezo je kar iznenada prekinil, brez slovesa in pojasnila, da reši družino. Tako se je pač odločil. Vem pa da zelo trpi. Ko ga opazujem naskrivaj, mu je zamru nasmeh, ni več on. Zadnjič ko sva se srečala ni umaknil oči od mene, je kar obstal kot vkovan. Vem da me ima rad, vem da tudi on trpi in vem da kljub vsemu ne bo naredil koraka. Po enem letu ga jaz še vedno ljubim in pogrešam. Kako naj si pomagam, da se prisilim da ga pozabim. Zelo hudo mi je. Tudi zato ker imam doma enega kretena za moža. Že parkrat sem mu predlagala ločitev, naj pobere vse kar želi, naj gre on ali jaz, kakor mu paše, samo da se ločim. Pa mi je reku da se nebi ali kar je še hujše: “Pa kaj mi boš dala vseeno f….? Jaz ne morem brez”. Dobesedno, brez posmeha, on tako razmišlja. To je samo delček njega, ne bom pisala kakšen je, ker me ne zanima več.
Torej doma imam moža ki me prav poriva drugemu v objem (ker si želim nežnosti in razumevanja in……..), tisti ki ga ljubim pa nimam pravice in dostopa do njega. Kako naj si pomagam.
Delam na sebi in zase. Berem temu primerne knjige, hodim na telovadbo, v naravo, v družbo……….pa vseeno padam iz depresije v depresijo in še vedno ponoči jokam.
Prosim, pomagajte.

Prav zaprav ti ne rabiš drugega kot da ti nekdo potrdi da imaš prav. Žal se motiš. Nobeden nobenga ne more prisilit da je z njim v zakonu če to resnično ne želi.Po 20 tih leti zakona moža zmerjaš z kretenom. Kdo pa si potem ti ,ker ti si ga naredila kretena. Kako da si to sedaj dojela ko te je ljubimc zapustil. Do moža nisi poštena samo iz enega razloga ker ti je ta beseda tuja. Moralen in pošten človek bo pri sebi pospravil in v svoji glavi pogledal kaj ne štima . Če tvoj zakon vegetira in je mrtev ,zakaj si čakala 20 let.

Osica!

20 let si rabila,da si spoznala,da živiš z nekom,kateremu daješ naziv kreten.Verjetno,ti ni nihče stal s pištolo za tilnikom in te silil,da se s tem kretenom poroči.
Če si se poročila po lastni in svobodni volji,se še pa loči tako!

Sem prepričana,da ni nujno,da ostaneš z njim,če tega ne želiš.Nič ti ne bodo prišle prav knjige,ker se vsak dan posebej srečuješ pod isto streho z osebo,ki je tvoj mož in na katerega bi rada pozabila (20 let,pa če so lepa ali grda-ne bo šlo).
Vprašaj se,kakšen imaš ti odnos in pristop do njega.Ga ponižuješ,načrtno zanemarjaš,odbijaš na vsakem koraku proč od sebe in se delaš norca iz njega?
Mislim,da tudi ti nisi tisto njemu,kar bi si on želel.Vem,da nisi pričakovala,da bom to povedala,samo zdi se mi,da če si ga postavila na hladno ali na stranski tir,se za njega ne zanimaš več….. in ne vem,kakšen smisel ima,še naprej igrati njemu ženo.
V tem času so se verjetno zvrstili različni dogodki,ljubimec,pa ti je dal občutek,da si še vedno živa.Zdaj te pa preganjajo različni in mešani občutki in si kot v začaranem krogu.
Ljubimca,katerega pa zelo pogrešaš,si pa že sama sebi odgovorila,da rajši rešuje svoj zakon,kot,da bi se še naprej skrivaj dobival s tabo.

Zakaj pa tvoj bivši ljubimec tako zelo trpi?Ga tepe žena?Če bi bilo tako hudo,ali če je res tako hudo pri njemu doma,bo on naredil tisto,kar naredi vsak zdrav in normalen osebek.
Ne obsojaj,če ne veš.Poglej,kako si se uštela,ko te je v trenutku zapustil in se vrnil na ustaljeno mesto domov.
Kaj še lahko pričakuješ?
Najprej se zberi in si pošteno odgovori,kaj sploh hočeš.Zato,če z nekom ne gre,si se ga naveličala,ne vlagata eden v drugega…….še ni nujno,da bo naprej šlo vse po načrtih.
Bistvo je,da si poštena do sebe in partnerja (kdorkoli že bo),ker v nasprotnem primeru zopet ne bo šlo,ker boš zopet nezadovoljna.To nezadovoljstvo pa potem raste in se odseva v vseh pogledih življenja.Saj veš sama,kako je,če ti gre nekdo na živce,samo zato,ker ti je naenkrat odveč,pa čeprav ti je enkrat v preteklosti pomenil vse.
Upam,da ti bodo narava,knjige in podobne zadeve kaj koristile!

Nisem pričakovala da me boste kar tako obsojali in kot si napisala Kiara: ne obsojaj če ne veš. No vsega tudi ne morete vedet.
Moja mama je imela ene načrte: mene omožit in spravit iz hiše čim prej, da bo njen prvorojenec podedoval vse. Tako me je usmerjala v to, da si čimprej poiščem nekoga, ker se punca mora možit dokler je lepa in mlada, pol je ne vzame več nihče. Ker je bila moja mama sem mislila da je tako prav in se dala z njim, ki pa je še kar obetal. Med tem časom je očka dal hiši napol in umul. Pol se pa moj zaročenec ustalil pri nas, ni hotel stran, jaz sem zanosila ……….
Mislila sem, da sem nesposobna ljubezni, frigidna…………z leti sem se vdala v usodo v prepričanju da je povsod tako. V bistvu nisem vedela kaj mi manjka vse do ljubimca. Kot tudi tistim otrokom v Afriki ne manjka coca cola in hamburger………..ker niso še okusili tega. Zakaj pa je mož kar naenkrat kreten? Vsa leta sem ga zagovarjala, ga opravičevala pred drugimi….saj on ni takšen, samo včasih se dela……včasih ………in tako naprej.Pri 45 letih ne ve nič: ni sposoben ali pa noče, tega še sedaj ne vem – se naučit na računalnik, niti uporabljat mobi, niti naštimat kanale na tv , popravit karkoli na avtu, ……………so mu odvzeli vozniško, ker so vsi drugi kretene ki ne znajo da so živi in je policija in sodstvo podkupljeno…………Skratka, ne vem ali se je res tako poneumil ali se dela da bi mene jezil. Ga ne mara ne moja ne njegova žlahta, ker samo žali ljudi. Zadnjič pa mi je njegova mama rekla da če ga še enkrat pripeljem k njej na obisk, bom letela s stanovanja tudi jaz.
Zakaj se nisem ločila? Ker nimam kam, živim skupaj z mojo mamo (moj brat je noče), ker sem vse prikrivala in trpela, ker………….zakaj se ne ločijo tiste, ki jih tepejo, tiste, ki jih varajo, tiste ki imajo pijance……………?
In zakaj se nisem ločila jaz? Ker nisem imela moči ali volje niti za živet! Vsa leta sem životarila ne da bi to vedela.
Moj “ljubimec” pa ima dosti boljši zakon od mene. Al pa tudi ne? Kako vem da trpi? Vem, ne bom razlagala. Pa tudi vidim kakšen je sedaj in kakšen je bil prej. Pa to ni važno. Jaz bi se rada iz tega pobrala.
Kaj delam ob tej uri tu gori – čakam da zaspi ker je že 4x prišel: Pridi, tudi če si jezna name, saj si mi žena! Kaj tudi vi mislite da mu moram dat zato ker sem poročena? Kaj tudi vi mu daste prav? Potem nimam kaj iskat tu gor. Verjetno je res z mano kaj hudo narobe.

Osica- kot si verjetno ugotovila, se velikokrat tukaj zgodi, da zaprosiš za pomoč, nasvet ali le tolažbo, pa si popljuvan od vseh strani….
Nič ni narobe s tabo, spoznala si lepšo stan ljubezni in prav je tako.
Predlagam ti, da se v vsakem primeru ločiš. Zakaj? Tudi če z ljubimcem nista več skupaj, do svojega moža ne boš več čutila, kar si lahko včasih in če ostaneš z njim, si zapreš vsako možnost za lepšo prihodnost.
Uredi si svoje življenje- kje ne vem, toda zaživi, četudi brez ljubimca, ki ga imaš rada. Kako boš to izpeljala, ne vem- vendar vloži zahtevek za ločitev, verjetno bo tedaj mož spoznal, da misliš resno in bo prenehal s takimi neumnostmi, da mu “moraš dat”…..
Lepo prihodnost ti želim….

zdravo!
mislim, da tam, kjer več ni ljubezni in tudi ne več osnovnega medsebojnega spoštovanja ni razloga, da bi ostala skupaj. verjetno pa to ne bo lahko izvesti. upam, da boš zbrala pogum in našla pot.
lp

Osica!
Ne pljuvam po tebi,le hočem ti dopovedati,da v vajin zakon tudi ti nič ne vlagaš,pričakuješ pa veliko nežnosti,ljubezni,spoštovanja…….
Že v osnovi,ni bilo tistega,kar bi bilo prav,da bi bilo.

Da si se poročila pod taktirko svoje mame,se pa danes njej zahvali in sebi,ker si pristala na takšno vižo.Ne izgovarjaj se na mladost….Jaz vem,da ni osebe,ki bi me prisilila v nekaj čustvenega in trajnega,če jaz nisem zato,pa leta,izkušnje,bogastvo…… in vse ostalo ne šteje nič.

Se popolnoma strinjam s predhodnico,ki pravi,da če ni ljubezni in medsebojnega spoštovanja,da ni razloga zakaj skupaj vztrajati.

Če je tvoj mož kreten,še ne pomeni,da ni človek.Človek z napakami,kot vsi ostali.Če so njegove nepremostljive in ni načina,ne volje za vajino prihodnost,ti ostaja rešitev-ločitev.Če ne moreš ostati z njim,bi bil čas,da bi se že zdavnaj ločila od njega in zaživela,kot misliš,da je najbolj prav zate.Samo ne na škodo drugih!

Kriviti njo, da je moža naredila kretena, je pa dobesedno preveč.

pa dej Kiara nehi ze pametovat no….vedno je tok lahko govort, kaj bi blo prov narest v doloceni situaciji, k si pa sam notr je pa preklet tezko….
in vem kaj govorim….vedno sm si mislila, da jst si pa zihr nikol ne bi dovolila miljon stvari, da mi jih kdo dela….smesn, kako sm se motila….
zato ji pa nehi kle pamet solit za brez veze, ko je clovek v stiski, rab nekoga ali nekaj da mal spluva ven iz sebe vse to, kar ma notr in ne rab obtozevanja…..
ce mislis da ji bo to kej pomagal – nimam besed….a svoji prijatlci tut k ti potarna zacnes takoj tezit, da si je sama kriva?
mislm, zamislte se mal nad svojimi nasveti…..
sploh pa, mam eno vprasanje: a ti za svoja moza/fanta niti enkrat nisi, niti za delcek sekunde kdaj, magar samo v glavi pomislila: ker kreten!
pomoje da si je vsak kdaj kej tazga , cetud v jezi, mislil in zato ne nabijat neki brezveze….
jst pravm tko: hvala bogu, da se je zdej njeno zivljenje tko spremenilo, da ona koncno hoce nekaj glede tega narest in najbrz tudi bo….kaj pa ona vlaga v zakon in kaj ne, se ti pa sanja ne….kako lahko sploh nekomu, ki ga sploh ne poznas, ne poznas niti cele zgodbe, govoris kaj je on naredu ali ne….
tega ne razumem!
sploh pa, kdaj ljudje zbiramo pogum dolgo casa za neko stvar…
in iz vsega srca upam da ji bo uspelo!

sploh pa da ne govorim o kometarjih od ayane….

Marsikatera ženska rada sanjari, sploh bolj romantične duše. Od sanjarjenja do hrepenenja, pa do obžalovanja in kaj bi , če bi, tonemo vedno bolj v neresničen svet. Potem vidiš realnost, ki je daleč stran, in depresija je pred vrati.
Najprej se reši sanjarjenja. Tako se moraš zavestno odločiti in to gre. Ne misli več na ljubimca, ki to NOČE VEČ biti. Planiraj svojo prihodnost.
Če bi bil tvoj mož malo drugačen, bi še hotela biti z njim? Če bi bil malo bolj zgovoren, če bi se malo potrudil okoli tebe? Verjetno ja.
Torej, kot si že v knjigah prebrala, če bereš prave : bodi najprej ti sama drugačna do njega. Vztrajaj. Delaj svoj zakon tak, kot si ga želiš. Če si želiš nežnosti, jo nudi. Boš videla, da se bo začelo vračati.
Ne bodi užaljena, če gredo stvari predolgo enosmerno. Vztrajaj. Vrnilo se bo!
lp

🙁

naredi karkoli, samo da greš…. oziroma iti bo moral on. tudi če narediš cel vik in krik, samo da spoka!!! reši se!

Ali je kreten ali ne,ni moja izjava.Preberi celoto,da veš kaj obsojaš!
Aisha27-tu ne gre za neke prebliske v mišljenju,ampak za nekaj več!Nekaj kar bazira v celostnem življenju do neke osebe,ki pa je tudi ali naj bi bila nekaj več.

Sumim pa Osica,da nočeš več dati nobene priložnosti možu za nadaljevanje vajine skupne poti.Če nočeš,nočeš in že sama veš točno zakaj.

Če ni ljubezni,razumevanja in spoštovanja,je meni normalna reakcija,da se dva razideta.Kaj kdo v resnici stori,je njegova volja! Tudi tvoja!

Pozdravljena, Aisha27

Podpišem se pod tvoj post.
Prav si napisala.

Samo nekaj me je zmotilo pri ospici, ko je napisala, da ji je mama povedala, če ga še enkrat pripelja k njim, da bo letela ven, takoj za tem pa piše, da živijo skupaj z mamo. Haloooooooo!
A sem prav razumela, da je tako?
Ne vem no, če je narobe se pa opravičujem
lp,

Jaz sem razumela, da je njegova mama rekla, če ga še enkrat pripelje tja…itd……živi pa s svojo mamo……( vsak par ima dve mami :-)…lahko bi seveda napisala tašča…)…….
LP

Doroteja, halooooo, n jegova mama je rekla naj ga ne pripelje več s seboj, živi pa s svojo mamo – vsak ma pač svojo mamao, halooo. Preberi, če se že hočeš “pritoževati”!!!

Osica – pojdi proč in zaživi, pa četudi sama.

Osica,loči se,če meniš,da imaš prav!!!!
Dvajset let si mu podarila,danes pa nisi nič vredna,al kako?spokaj in to hitro!
Se pa strinjam s Kiaro,ki hoče povedati,da to ni stvar od včeraj,ampak se že vleče leta in leta in bi po moje morala ukrepati že zdavnaj.
Morala bi že takrat poslušati svoje srce.A spoznala s svojo zmoto in jo dolgo živela v skupnosti.

Ne zanašaj se na ljubimca,ker ti je obrnil hrbet.
Ayana ni toliko mimo usekala,kot Aisha27,ki nekaj napada,v bistvu pa sama nekaj teži.Halooooo!

Problem je v tem, da moža nisi nikoli imela rada. Nikoli…

In iz tega potem nastanejo take razvaline kot sta ti in on. …

Ne vem kaj bi rekla,………. kar stisne me pri srcu, ko berem na kakšne načine vse ljudje trpijo.

Dragi forumci, najprej njegova mama je rekla naj ga več ne vozim k njej, ker je že precej v letih, invalidna oseba in bi rada seveda kot taka v miru živela. Jaz ji pridem kaj počistit in po nakupih in ona noče da ji kdo teži. Je pa edinec. Kot drugo zakaj in kako sem se pustila zavesti najprej od moje mame potem pa še od moža? Tako sem bila vzgojena. Kot sem že napisala v začetku, sem bila z njene strani nezaželjen otrok, za očeta pa njegova princeska, Žal je on prvi umru! Torej vzgajala me je tako: vse kar so imele druge punčke oblečeno, je njim pasalo zato, ker so bile prav……..luštkane. Kakor so se pozne frizirale, ličile, oblačile…………kadarkoli sem rekla….mama poglej kako lepo oblekco ima una………..je sledilo….ja, ja, njej prav paše ko je tako lepa punca. Nikoli ni rekla da sem grda, nikoli mi tudi ni dala vedet da sem lepa. Ravno obratno, da jaz si kaj takega ne morem privoščit. Ker ……….meni nebi pasalo. In že od nekje 10 leta dalje me je usmerjala v to, da ljudje lažejo. Pozneje, a dovolj zgodaj da me prepriča še bolj, da fantje rečejo punci da je lepa samo zato, da dobijo kar hočejo. In kdorkoli mi je reku da sem lepa, je bilo to ziher samo iz prijaznosti ali pa da bi mogoče……..S trdnim prepričanjem, da boljšega itak ne bom dobila in da lahko ostanem tudi “stara teta” (tudi s tem me je non stop filala), sem ga sprejela. Saj v začetku je bilo nekaj podobnega ljubezni in če bi se on spreminjall v pravo smer, bi še šlo. Trudila sem se dovolj in še preveč. Ampak on je raje šel nazaj kot naprej. En banalen primer: ko pomivam posodo mi reče naj skuham kavo. Dolgo let sem sredi dela tidi skuhala, pozneje sem mu rekla naj si jo kar skuha in ker je še naprej težil, sem mu jo . Zdaj jo nočem več. mu rečem kar skuhaj si jo jaz imam drugo delo. Čez čas pa spet: skuhaj mi no eno kavo! In tako od kosila pa do večerje………..ampak si je ne bo! Tako je za vsako stvar….teži in teži in ne bo nehal dokler ne bo po njegovem.
In šele pri tem ljubimcu sem se prvič zavedala, da sem v bistvu lepa, da sem taka bila tudi kot otrok in kot punca. Ob njem sem marsikaj spregledala. Mogoče mi je bil poslan ravno zato.
Mojega moža pa imam zadosti, ga ne prenesem več, mi para živce……….uf, hvala ker me berete, mi je vsaj malo lažje.
Zaenkrat bi rada rešila samo en problem: kako priti iz te žalosti ven in kako zbrati pogum za naprej.

jst te cist stekam…..
sm na tvoji strani!
in upam da bos enkrat le zbrala moci in zazivela svoje zivljenje brez tezakov….
vso sreco!