Cymbalta
Pozdravljeni,
antidepresiv Cymbalta, ki vsebuje aktivno učinkovino duloksetin, je v EU na voljo tudi pod imenom Xeristar. Evropska uprava za zdravila ga je odobrila po centraliziranem postopku, kar pomeni, da je na voljo tudi bolnikom v Sloveniji. Učinkovina duloksetin spada v skupino zdravil, imenovanih SSNRI (selective serotonin and norepinephrine reuptake inhibitors), po slovensko: selektivni zaviralci privzema serotonina in noradrenalina. Za razliko od paroksetina, ki je aktivna učinkovina zdravila Paroxat, deluje duloksetin istočasno na dva nevrotransmiterska sistema (serotoninski in noradrenalinski). Paroksetin je selektivni inhibitor privzema serotonina, deluje torej direktno predvsem na serotonin, kar pa ne pomeni, da je njegovo delovanje ob dolgotrajnem jemanju omejeno samo nanj. Tudi jemanje SSRI antidepresiva (Paroxat, Zoloft, Cipralex in drugi) sčasoma sproži kaskado nevronalnih reakcij, ki obsegajo tako vpliv na druge nevrotransmiterje, kot tudi downregulacijo (zmanjšanje števila) noradrenergičnih receptorjev, vse to pa vodi k antidepresivnemu učinku. Latenca (zakasnitev) pri začetku delovanja antidepresivov je jasen znak, da njihovo delovanje ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Zadnje raziskave celo kažejo na to, da bi učinkovanje antidepresivov lahko bilo posledica nastajanja novih nevronalnih povezav, oziroma obnavljanja nevronov v možganih… Znanost na to še nima jasnega odgovora.
Duloksetin je kemično (+)-(S)-N-metil-y-(1-naftiloksi)-2-tiopenpropilamin hidroklorid. Je močan zaviralec privzema serotonina in noradrenalina in nekoliko šibkejši zaviralec privzema dopamina. Nima opaznega učinka na dopaminergične, adrenergične, holinergične, histaminske, opioidne, glutamatne in GABA receptorje, in ne zavira monoaminooksidaze. Njegova razpolovna doba je v povprečju 12 ur ( 8-17 h), kar upravičuje jemanje enkrat na dan. Na voljo je v kapsulah s podaljšanim sproščanjem. V ZDA je duloksetin indiciran tudi za lajšanje nevropatske bolečine pri diabetesu (zaradi učinka na več nevrotransmiterjev – živčnih prenašalcev, ima tudi analgetično (protibolečinsko) učinkovanje, primerljivo s starejšimi tricikličnimi antidepresivi, v EU pa je na voljo tudi kot zdravilo za lajšanje stresne urinske inkontinence pri ženskah (pod imenom Yentreve).
Prednost duloksetina pred paroksetinom naj bi bila po trditvah proizvajalca predvsem v njegovem hitrejšem začetku učinkovanja (1-2 tedna, medtem ko SSRI antidepresivi potrebujejo vsaj 2-3 tedne, pri posameznikih še dlje, njihov polni učinek pa se do 5. – 6. tedna še stopnjuje. Poleg duloksetina je v Sloveniji na voljo še eno zdravilo iz skupine SSNRI, to je venlafaksin – Efectin, čeprav zdravili nista kemično sorodni.
Stranski učinki vključujejo: slabost, suha usta, zaprtje, zmanjšanje apetita, vrtoglavica, povečano potenje, nespečnost, zmanjšanje libida, motnje orgazma, zapoznela ejakulacija. Ob sočasnem uživanju alkohola obstaja povečana verjetnost jetrne okvare.
LP
Pozdravljeni!
Vsi se učimo, vse življenje 🙂
Cymbalta / Xeristar (duloxetin) in Valdoxan (agomelatin) sta dva najnovejša antidepresiva, pri čemer je agomelatin v tretji fazi kliničnih preizkušanj in ga na tržišču pričakujemo šele v letu dni. Agomelatin v strokovnih krogih resnično veliko obeta, tudi zato, ker gre za prvo substanco iz popolnoma nove skupine zdravil (agonisti melatoninskih receptorjev M1 ter M2 in antagonisti serotoninskih 5-HT2C receptorjev). Agomelatin, sintetična izpeljanka melatonina, ima pozitivni učinek na cikel budnosti ter spanja in nima neželenih učinkov na spolnost.
LP
Ne morem, da spet ne pohvalim in povem, da sem izredno hvaležna, da se nam občasno pridruži tudi Miha. Tako lepo vse pojasni in z zdravnico Winklerjevo sta res super par. Prav lepa hvala, da nam pomagata.
Saj ni pomembno kdo je Miha, meni je pomembno, da je NAŠ, da ga imamo in nam nesebično podarja svoje znanje in prosti čas.
Hvala.
Lepe praznike vsem, Ana
Miha28,
mene zanima primerjava KONČNEGA učinka dveh zdravil agomelatine in mirtazapine. Vem, da je mehanizem delovanja teh dveh zdravil različen.
Zanima me, če je teoretično možno pričakovati, da tudi agomelatine zmanjšuje simptome OCD. Prebrala sem nekaj člankov na Entrez PubMed, vendar nisem našla nobenih zapisov kliničnih poskusov delovanja agomelatine na OCD.
Mirtazapine je uspešen pri obsesivni obliki OCDja, čeprav je namenjen le za depresijo.
Ali obstaja kakšen link do tabele, kjer so navedeni učinki in mehanizem delovanja različnih antidepresivov?
Hvala za vaš trud.
lp
Lep pozdrav,
zelo dobra slovenska stran o psihiatričnih zdravilih, tudi antidepresivih, je http://www.prepadnik.net, na kateri je podrobno in v poljudnem jeziku razložen mehanizem delovanja zdravil.
Zelo dober opis zdravil najdete tudi na naslednji spletni strani (dr. Klemen Rebolj, dr. med., spec. psih.):
http://marela.uni-mb.si/skzp/Interno/psihofarmaki/antidepresivi.doc
Glede na dejstvo, da agomelatin še ni na tržišču in nimamo z njegovo uporabo tako rekoč nobenih izkušenj (če seveda ne upoštevamo kliničnih študij II. in III. faze), je nemogoče z gotovostjo opredeliti njegovo
(ne)učinkovitost pri zdravljenju obsesivno kompulzivne motnje. Kolikor sem informiran, bo ob lansiranju zdravila na tržišče (predvidoma v letu dni) zaenkrat edina indikacija zdravljenje depresivne bolezni.
Agomelatin je (poleg delovanja na melatoninske receptorje) tudi antagonist serotoninskih (5-HT)2C receptorjev. Teoretično in v skladu s hipotezo, da gre pri OCD primarno za motnjo v serotoninskem sistemu, obstaja možnost, da bi lahko bil učinkovit tudi pri OCD. Temu v prid govori dejstvo, da so tako rekoč vsi antidepresivi, ki delujejo na serotoninski sistem, učinkoviti tudi pri OCD. Učinkovitost pri zdravljenju OCD je premosorazmerna z delovanjem na serotonin (primer: od starejših tricikličnih antidepresivov ima klomipramin – Anafranil – najbolj izraženo delovanje na serotonin in je indiciran tudi za zdravljenje OCD). O tem bi vam lahko več povedala dr. Winklerjeva.
Serotoninski (5-HT)2C receptorji sicer igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju monoaminskega prenosa, razpoloženja, motorične aktivnosti, apetita, žlez z notranjim izločanjem, itd. Posredna aktivacija teh receptorjev je odgovorna za anksiolitične (pomirjevalne) učinke na začetku zdravljenja z SSRI antidepresivi, obenem pa ima ta aktivacija negativni vpliv na spanje, spolno vedenje in apetit. Mirtazapin deluje kot direktni antagonist teh receptorjev, poleg antagonizma adrenergičnih alfa 2 adrenoreceptorjev in antagonizma (5-HT)3C receptorjev.
Antagonizem (5-HT)2C receptorjev (na katere kot rečeno učinkujeta obe substanci, mirtazapin in agomelatin), dolgoročno tudi stimulira dopaminske in adrenergične poti, kar vse prispeva k antidepresivnemu učinku.
Mirtazapin ima v primerjavi z agomelatinom veliko bolj izraženo delovanje na serotonin, obenem pa je močan antagonist histaminskih H1 receptorjev, kar ima za posledico izrazito zaspanost/utrujenost ob pričetku zdravljenja. Agomelatin na H1 receptorje nima vpliva.
Zaenkrat nisem seznanjen z morebitnim pozitivnim učinkom na simptome OCD, ki bi bilo posledica delovanja na melatoninske receptorje M1 in M2, kar je nedvomno primarni učinek agomelatina. Morda lahko o tem kaj več pove dr. Winklerjeva… Obe zdravili, mirtazapin in agomelatin sicer spadata med sedativne antidepresive (mirtazapin bolj kot agomelatin), zaradi česar se ju tudi jemlje zvečer, pred spanjem.
LP
Miha
LEP POZDRAV! JAZ ŽE LETO IN POL JEMLJEM AD PALUXON.MI JE ZELO POMAGAL AMPAK SO SE MI TEŽAVE ZAČELE PONAVLJAT. ZATO MI JE ZDRAVNIK ZDAJ PREDPISAL CYMBALTO 30mg. DANES SEM MORALA VZETI ŠE POL PALUXONA, JUTRI PA ZAČNEM Z CYMBALTO. MALO ME SKRBI, DA NE BOM IMELA KAKE REAKCIJE NA TO ZDRAVILO. ALI KDO POZNA TAK PREHOD NA DRUGE AD-EJE? HVALA ZA ODGOVOR. JOCA
Pozdravljeni!
Že leto in pol trpim zaradi depresije in paničnih napadov, ter anksioznosti. Jemala sem že Paroxat, Trittico,Cipralex,Zoloft, Mirzaten, Cipralex,Welbutrin in od tega mi ničesar ni pomagalo. Zjutraj se tresem, strah me je, panika, srce mi razbija, otopelost rok in nog,adrenalin čutim.Resnično grozni občutki. Sedaj jemljem 200 mg Zolofta,120 mg Cymbalte in 200 mg Seruquel. Prav tako morem vzeti vsak dan Lorsilan po 1 mg, da se umirim, ker sem skozi nemirna, živčna, panična.
Od vseh teh menjav sem že čisto obupala, saj enostavno ne najdejo kombinacije za mene.Hodim na psihoterapije prav tako se tudi ukvarjam z fitnesom. Delam avtogene treninge, resnično se trudim.
Prosim za kak nasvet ali predlog kaj bi mi lahko pomagalo, saj zelo trpim in vsakič, ko mi zamenjajo ad dobim upanje, da mi bo pomagalo in vedno isti zaključek odpravi mi mogoče malo tesnobe, panika pa je še zmeraj vsak dan.
Lepo prosim za kak nasvet.
Hvala in lepo vas pozdravljam,
S.
Podravljeni!
Zaupajte vase! Vprašajte se, kaj je tisto, kar vam v življenju manjka? Ste srečni? Ali se je pred letom in pol dogodilo kaj pomembnega? Kaj se je za vas spremenilo?
Potrebno je najti vzrok, za vaše težave. Če se trudite le okrog posledice, se ne bo moglo veliko spremeniti. Predvsem pa zaupajte, vse skupaj je kar dolga pot, toda cilj lahko dosežete. Vse opisano vam pomaga. Če kljub vsemu ne bo razlike po nekem času, zamenjajte strokovnjake ali pojdite še kam po mnenje. Seveda pa bi vas morala za kaj več, bolj poznati, da bi lahko komentirala.
Poskusite tudi s kakšnim umirjanjem – meditacijo, hobiji…
Vse lepo vam želim,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Lepo pozdravljeni!
Hvala za odgovor. Trenutno sem srečna, ampak me ta zahrbtna bolezen omejuje. Pred letom in pol oz. 2 leti je že od tega sem doživela hud stres, ki me je zelo prizadel. Nato sem se v enem letu 4 krat selila in v službi je tisti čas bilo najbolj stresno.Imela sem nočne more glede dogodka, ki me je hudo pretresel in tako se je vse začelo.Najprej nihanje razpoloženja, jokavost, brezvoljnost, nobene volje do življenja.Padala sem v depresijo in sploh vedela nisem kaj se dogaja z mano. Depresiji se je pridružila tesnoba na koncu pa še panični napadi. Imam super partnerja, ki mi stoji ob strani, najboljše starše na tem svetu, ki me prav tako podpirajo, jaz pa se ne morem nikakor pobrati. Še vedno sanjam pogosto o tistem dogodku in opažam, da čez dan ne razmišljam o tem, v podzavesti pa me to še vedno spremlja. Razmišljam že o hipnozi, da bi to poskusila, ker enostavno ni napredka.
Hvala za odgovor,
lp S.
Pozdravljeni!
Mislim, da bi morali ta dogodek, ki vas je tako prizadel in pretresel dobro predelati iz vseh možnih vidikov in zakaj je tako pomemben za vas. Da ga lahko “razorožite”, spustite in greste dalje. Seveda pa so vaš odziv podprli tudi vsi ostali stresogeni dejavniki, ki jih opisujete: selitve, stres v službi.
Dobro je, da imaste partnerja, ki vas podpira in starše, ki vam stojijo ob strani. Ljudje smo si zelo različni, kar koristi enemu, drugemu ne…tako, da nimate kaj izgubiti s hipnoterapijo. Predlagam vam, da ne “iščete” veliko zunaj/okrog sebe, temveč v sebi. Vsi odgovori in rešitve so v nas.
Lep pozdrav in vse lepo,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Lepo pozdravljeni!
Dobro bi bilo, da se o vsem glede zdravil, ki jih jemljete posvetujete z vašim zdravnikom, ki ima vse podatke o vas in drugih možnih zdravljenih bolezni. Moje mnenje je, da nobena zadeva ni dobra, če se jo predolgo uživa. Predvsem, morate paziti, kako boste zmanjševali omenjeno zdravilo (ko ga boste želeli opustiti), da boste ohranili neprekinjeno proizvodnjo acetilholina v možganih ( da ne bi bilo pomankanja). Ste razmišljali, da bi prenehali z zdravili? V tem primeru, vam bi svetovala (za lažji prehod), da obiščete kakšno psihoterapevtsko seanso.
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Pozdravljeni,
antidepresiv predpišemo na osnovi simptomov ki so prisotni in na katere želimo bolj vplivati. Nemogoče je svetovati antidepresiv po spletu, zelo je pomembno da vas psihiater pregleda, se z vami pogovori, in na osnovi odgovorov na ciljana vprašanja oceni kateri antidepresiv je najbolj ustrezen.
Lep pozdrav,
