Peto leto teče odkar sem v partnerskem odnosu ,kjer ni bližine še manj strasti .Sprva sem se počutila prizadeto in žalostno ,ker sva tako različna .Dopuščala sem možnost,da se bodo stvari s časoma uredile in se spremenile na bolje,pa se niso .Vem,da ne moremo nekoga prisilit v nekaj česar ne želi ali ni pripravljen ,da bi odnos bil lahko bolj kvaliteten.Živiva skupaj ,ampak drug mimo drugega z njim pogovor ni mogoč ,ker so njegova prepričanja taka,da je to nekaj normalnega  Skupaj ne greva nikamor razen na kakšen sprehod v naravo na eno in isto mesto.Razlika med nama v letih ni velika (4) leta.Vse kar on napravi je super in zelo pomembno,jaz po njegovo ne znam nič kar seveda ne drži s tem želi mene na vsak način prepričat,da je on oh in ah.V odnosu z njim sem postala otopela in moja čustva do njega so se zelo ohladila do te mere,da nisem več rada v njegovi bližini .Veliko časa preživi z telefonom v roki kot,da je splet edino mesto kjer najde smisel in zadovoljstvo.Te dni sem mu jasno dala vedet,da z moje strani tako več ne bo šlo naprej ,da odhajam saj ne vidim več nobenega smisla v tako praznem odnosu ,ki temelji le na sobivanju.Tudi me ne gane več z raznimi darili npr.parfum,rože itd.ker imam občutek,da želi na ta način zabrisat neke stvari in me odvrnit od razmišljana v smeri recimo nezvestobe na katero sem že večkrat pomislila saj intima med nama zelo ugaša že dalj časa ,pa sem urejena in na pogled privlačna ženska ,ki skrbi zase in za postavo.Ko sem mu že davno omenila željo po intimni bližini sem takrat prvič doživela zavrnit ev v smuslu kot,da vsega pa ne morem imet.Bila sem v šoku ,da moški takrat pri 42ih tako razmišlja ,to je bilo pred dvema letoma .Ker nisem želela silit vanj še manj prosit za tako stvar sem to pustila ob strani .Dober mesec nazaj mi je celo izjavil,da je njemu bolj pomembna duhovna povezanost Bože mili večjega nakladanja še nisem slišala pa precej razumem te stvari .Najina intima še recimo v nekih tistih začetnih časih je bila 1 krat na 14 dni pa sem rekla ok.pač smo različni …Sicer je pogosto deloval dobre volje kar mi je bilo zopet sumljivo do te mere,da očitno svoje potrebe opravlja drugje ali drugače ne vem kako si naj to drugače razložim?…Sicer se drži bolj doma ,ampak saj vemo,da ni potrebno za skok čez plot veliko časa .Ko sem dva dni nazaj dala vedet,da mi je dovolj in,da se tega več ne grem je začel iz sebe delat žrtev kako se je trudil in razdajal ,da mu delam krivico itd.Da ne pozabim omenit njegovega žaljivega obnašanja ,ki je bilo na dnevnem redu .Ko to pišem se zavedam,da sem dopustila veliko stvari katere ne sodijo v zdravo vezo z iskrenimi čustvi .Lahko celo zatrdim,da sem se ujela v mrežo narcisa,ker ti ljudje delujejo navzven kot hudičevo dobri in prijazni ,le v ozadju imajo veliko prtljage ter nerešenih travm ,ki jih potem prinašajo v odnose.Je kdo imel/a podobno izkušnjo ?