Naj takoj prosim za to, da na moj problem ne gledate kot na muho, ki me bo kmalu minila. Ni tako. Mislim, da je problem resen, ker mi povzroča veliko bolečine.
Sem mlada, a nekoliko bolj zrela od vrstnikov. to mi številni povejo. Na delu sem srečala osebo, ki sem jo poznala že prej na videz. Začela sva ustvarjati lep , prijateljski odnos. Naj povem da nikoli dosedaj nisem imela globjega prijateljskega odnosa z moškimi- ali so bili znanci ali partnerji. Sem zelo zaprta oseba, ne kažem svojih čustev, čeprav sem notri zelo čustvena, hrepenim po ljubezni in občutku naklonjenosti. Mislim, da je vzrok še v tem, da si v družini nismo nikoli kazali ljubezni, čeprav se imamo radi.Nikoli nobenih objemov in podobno. In s tem moškim sva se zbližala, nudil mi je taobčutek da sem nekomu nekaj posebnega, da me nekdo čz dan pogreša, da nekdo zaradi mene lažje vstane zjutraj, da me vidi kot pomembno osebo, posebno osebnost. In vedno bolj kot sva se zbliževala, sem bila bolj ljubosumna na njegovo dekle, pa čeprav nisem nikoli gledala na njega kot partnerja. To sem si razlagala takole: sem nesamozavesten, občutljiv človek ki mu je bila ta pozornost tako všeč in me je začelo motiti, da enako ali še več čuti on tudi do svoje ženske. In nekako sem si zadala nalogo, da se bo zaljubil vame, da bom sama sebi dokazala da sem dovolj vredna. In res sva preivela nekaj nepozabnih večerov skupaj, zbližala sva se tudi na drugačen način, ni bilo več samo iskreno prijateljstvo. Govoril mi je, da bi pustil svoje dekle, ker ve že od začetka da ta zveza nikamor ne pelje, ker je ona starejša,zaljubljena v bivšega,. Rekel mi je, da je ob meni bolj sproščen, da mu je lepo ob meni, ker sem ga sprejel atakšnega kot je, da me iam rad. A je navezan na njo in je ne uspe pustiti, ker ne ve če bi jaz ostla ob nejmu za dolgo. Na koncu je ona izvedela za najina srečanja, končala sta, a sta se bolje pogovorila in sedaj sta skupaj. On je še nezasovoljen, ker pravi da misli name, koje z njo, hkrati pa mi govori, da si bom že našla nekoga ki bi me bil bolj vreden kot je on sam.Sedaj mi je hudo, izbral je njo, najin prijateljski odnos ni več enak. Iz tega zapletenega ljubezenskega trikotnika bom izključena. POtrlo me je, en čas je krepil mojo nesamozavest, sedaj jo je totalno pohodil. SEm zlomljena, ves čas mi gre na jok, čeprav vem da je banalnostvse skupaj. A sem osala razočarana.Pomagajte!Zakaj je tako neodločen, ima lahko res obe rad , vsako na svoj način? Zakaj ostaja ob nejj, čeprav se zaveda da ga obrača okoli prsta?HVala!!!!!!!

Spoštovana Bionda,

vsaka zveza predstavlja določeno mero tveganja, zato prav možno, da se bo sprva na videz idealna kombinacija izkazala kasneje kot skrajno neugodna in obratno, zato je vsakršna napoved, da boste večno ostali nesamozavestni v odnosu do drugih, le teoretična.
Tudi poraze moramo znati prenašati, to je ena od temeljnih veščin za uspešno življenje. Prej ko se boste tega naučili, prej boste lahko težave aktivno in učinkovito premagovali.

Tako je! Se čisto strinjam z Dr. Rejcem. Dobro, vsaj veš pri čem si! Meni se pa redno dogaja, da če nekomu nudim občutek da mi je nekdo nekaj posebnega, da ga čez dan pogrešam, da ta oseba tega ne zazna, oz. noče zaznati.

Kako ti lahko nudi občutek, da si nekaj posebnega, če pa sama o sebi misliš
samo negativno. Sreče nima smisla iskati v drugih ljudeh, ker boš večno razočarana, raje nekaj spremeni na sebi, razen, če nisi ena tistih, ki uživajo v svoji bolečini.Tudi teh ni malo. Sicer pa mislim da o kakšnem prijateljstvu med žensko in moškim nima smisla govoriti, ker enostavno ne obstaja. Vedno je prisoten seksualni naboj, vsaj pri enem. Fantu je super, dve ženski se grebeta za njega,
le zakaj bi se odločil za eno, ko pa ima lahko obe, v bistvu pa je prestrašen, v stalnem strahu, da ga bosta zapustili.Meni se zdi to vse skupaj brez veze, najdi si raje hobi ali nekaj, da boš malo manj razmišljala o svoji “nesreči”. Prava ljubezen bo prišla sama od sebe.
LP

Oglašam se ti amlo kasneje.
Naj ti povem, Pika da o sebi ne mislim le najslabše, priznam si da sem vredna tega da me iamjo številni ljudje radi. A vseeno, tista nesamozavest ki se v vseh nas skriva že od odtroštva, je neizbrisna. In kaže se v takih banalnih primerih, kot je ta moj.
Sicer hvala za to, da si se odzvala na moj problem, hotela sem ti samo povedati, da nisem ena tistih večno zaparani+ojenih in zamišljenih oseb. SEm samo človek.