Čustveno "mrtev"
Zdravo.
Sem 22 let star moški, ki si ustvarja pogoje za boljše življenje s študiranjem, v prostem času se pa rad posvetim športom ali uporabi možganov v raznih starih strategijah.
Kakorkoli, zdi se mi da sem dosegel dno svojih čustev, kajti ženske se mi (v smislu čustvene navezanosti) zdijo odveč.
Punc v življenju sem imel 5, zveze so trajale od 6 mesecev do dobrih dveh let.
V vsaki zvezi sem previdno potipal “teren” pred samim “skokom” v to in sem tudi pazljivo poslušal želje punc, ter jih kar se da uresničeval.
Nobena zveza ni bila slaba, vsaka je bila zase posebna in vse so se končale na razumen in neagresiven način, z razlogom takšnim ali drugačnim. Mogoče dodam še to, da nikoli nisem konfliktno reagiral na stvari & vedno rešil vse z nizkim tonom, ter pogovorom. Zadnja zveza je bila pa različna proti ostalim, trajala je dobro leto in ko se je končala nisem čutil nič. Nisem bil žalosten, nisem bil vesel, vedno čutim neko utesnjenost v sebi, podobno žalosti, ampak ni bilo popolnoma nič. Ne kot da se ni nič zgodilo, ampak kot da bi nekdo ugasnil luči, nevem, prazn občutek drugače ne znam opisati.
Minilo je že nekaj časa od tega (polovico leta), živim normalno naprej, zdaj pa ena prijateljica (s katero se poznava že 3 leta) nakazuje neko povezavo čustveno iz njene strani. Meni se zdi čudovita, prava ženska zame ampak ne čutim tiste energije, ki vem da bi jo včasih čutil.
Zdaj pa ne vem a sem podzavestno začel sovražiti ženske ali je kaj drugega?
Hvala!
Dvomim, da si jih začel sovražiti, saj iz tvojih zapisov ni čutiti sovraštva do njih. Razen, če svoja resnična čustva znaš lepo zapakirati v lepe besede.
Verjetno jih zaradi svojih izkušenj dojemaš drugače, kot si jih nekoč. Zdi se, da nekega napora ravno vanje nisi vlagal, posledično tudi razočarnja na koncu ni bilo tako ogromno, kot bi morda lahko bilo.
Zakaj pa se tebi zdi, da jih sovražiš?
Nevem, saj to je ubistvo bistvo te teme.
Me je minilo do resne zveze mogoče, pogovarjam se z ženskami čisto normalno ampak tudi če je nevem kako lepa ali mi bila včasih vsaj malo všeč mi po tej zadnji zvezi ni do ničesar.
“Zdi se, da nekega napora ravno vanje nisi vlagal, posledično tudi razočarnja na koncu ni bilo tako ogromno, kot bi morda lahko bilo.”
Tole je za izpostavit. Napor sem vanje vlagal vedno in vedno vse storil za njih, kar sem lahko seveda.
Mogoče rabiš samo malo pavze od vsega tega. Saj, zakaj pa bi moral bit z žensko oziroma v zvezi, če ti ne paše? Daj si malo časa.
Mislim, da bi morali preprosto malo pavzirati. Pustite pri miru to punco, ki se trenutno vrti okrog vas. Če je to to bo že počakal oz. se vrnila, sicer pa je še veliko rib v morju. Brez veze se silit v nekaj pa niti ne bi bilo fer do nje. Pri 22 letih niste še tako stari, da bi bilo kar za obupat. Mogoče se bo v par letih obrnilo.
Ne bom pisala, da je razpoložljivih punc ko listja in trave. Vsak od nas je unikaten – le kako bi nam potlej ustrezala množica ‘možnosti’? Kar se mnogim potrdi šele, ko spoznajo pravo.
Do takrat naj te ne preganja čas, ne zapiraj se vase. Imel bi presneto srečo, če bi prišla sama do tvojih vrat – zato: pojdi med ljudi.
In nekega dne najdeš ‘dom’ in sebe v njem tam, kjer se ga niti nisi nadejal. Takrat ti v odnos ne bo potrebno vlagati lastnega napora – takrat boš želel, da drugi pokažeš, kdo si in deliš z njo tisto, kar imaš.
Pozdravljeni!
Pri 22 letih bi morali puhteti od seksualne energije. Ker očitno ne, je lahko razlog nizek libido v povezavi z nizkim nivojem testosterona, depresija, izrazito introvertiran značaj, blokiran seksualni impulz do žensk (lahko tudi zaradi preteklih izkušenj z ženskami) …
Zelo pa je mogoče, da težave sploh ni. Pri tej ženski ne čutite ničesar, pri kakšni drugi pa boste čutili več. Ne jemljite življenja pri 22 letih preresno. Pojdite v družbo in je imejte lepo.