Jst sem se sama ob pomoči tone knjig, samoraziskovanja, prijateljev, ker takrat nisem poznala niti enega terapevta, ki bi mu lahko zaupala ( večinoma sem o strokovnih vprašanjih vedela več kot oni..) Vendar je to zelo dolga pot, ker moraš biti res brutalno iskren do sebe, da sam sebi ne pleteš zgodb ali zaplavaš v svojih obrambnih mehanizmih, ne da bi ti bilo jasno, da to ni to, res discipliniran ali pa vsaj totalno zagret, da bi kaj rešil, ker drugače s temi stvarmi odlašaš, vse dokler te spet kaj ne zadane….itd…zato priporočam terapevta, ki vse skupaj skrajša in ti pomaga, da lažje zaobideš čeri samoraziskovanja. Sedaj jih je že kar nekaj, ki osebnostne motnje poznajo, pa tudi kaj to pomeni za ljudi, ki so jim blizu, ker večinoma so bolj oni, ki poiščejo pomoč.

Velja pa, da iz odnosa z momsterjem ne moreš priti ven povsem nepoškodovan in da lahko traja tudi leta, da se res izviješ iz tega in to ne glede na to, kako bizaren ali nezdrav je lahko bil odnos z njimi.

GittaAna