Čustven odnos: mož – tašča
Še ena iz kluba, ki ima težave s taščo oz. posredno z možem.
Ne živimo skupaj, eno uro vožnje narazen smo. Tašča kliče moža po večkrat na dan. Sprašuje vse mogoče: kaj smo jedli, kdaj smo/bomo jedli, kje smo oz. kam gremo. Naj povem, da ima moj mož še očeta in da v isti hiši z njo živi drugi sin z družino, tako da ni osamljena.
Vem, da je bil moj mož njen ljubljenec. V njegovi sobi ga čakajo še vse stvari, kot jih je pustil, po stenah visijo njegove slike (od drugega brata ni niti ene), pospravljene ima vse njegove (tudi osnovnošolske) stvari….
To vse razumem, ampak ta navezanost in iskanje pozornosti se stopnjujeta. Ženska se poslužuje vse bolj podlih in nizkotnih prijemov, da doseže svoje.
Od tega, da moža prisili, da pride tja na kosilo, medtem, ko ima najin otrok vročino in bruha. Vem, tukaj je težava pri možu, ki bi moral reči NE. Ampak ženska je res manipulatorka: veliko stvari mi pove od brata žena in ko sestaviva vidiva, da ji je cilj samo, da je tako kot se ona zamisli, ne gleda niti na interes in dobro vnukov, kaj šele sinovih žena, njen mož caplja nekje zadaj.
Težava tukaj zame osebno je, da se počutim odrinjeno. Možu sem že povedala, da se za njegovo »naklonjenost« ne bom borila – niti z njegovo mamo. Vem kakšna zna biti in po svoje razumem moža, da ji rajši ustreže, kot posluša od izsiljevanja do groženj, ampak vseeno. Sama opažam, da se od moža oddaljujem. Podzavestno se hočem odmakniti od njega, da me ne bi prizadel s svojimi »izbirami« za mamo. Rada ga imam, ampak vem, da to ne vodi v nič dobrega.
Spoštovana ga. LSalander!
Vaše pismo je kratko, vendar izredno čustveno nabito. Z besedami želite sporočiti, da razumete moževo situacijo, pa se kljub temu počutite ogoljufano. Pri možu zamenjano, odrinjeno in predvsem ne vredno njegove ljubezni. Tudi racionalne razlage, ki opravičujejo moža ter nasilje in prava čustvena zloraba s strani njegove matere, ne more utišati vaših hrepenenj po ljubljenosti. In vi še vedno čakate, verjamete, da bo mož sprevidel kako ga ljubite in kako ste potrpežljivi, da ste drugačni od njegove matere, da ne boste pritiskali nanj in ga dušili – ne vi boste počakali na njegovo ljubezen, vi verjamete, da bo mož kmalu sprevidel krivico, ki se vam dogaja in razumel trpljenje, ki ga prestajate. Ampak pojenjajo vam moči, potrebujete ga kot žena, potrebujete ga kot mama vašemu otroku.
Kaj boste storili, ga LSalander ?
Koliko časa ste pripravljeni še upati, čakati, biti potrpežljivi in se truditi biti možu čim manj v breme? Se odpovedovati njegovi ljubezni, priznanju in potrditvi? Koliko vaše čakanje in upanje, ter solze, ki tiho polzijo po vaših licih, govorijo o majhni deklici, ki se zaman trudi, da bi bila slišana, razumljena in potolažena? Kje ste se naučili tako pokopati vse svoje želje, vse svoje potrebe? Kako tvegano vam jih je bilo izraziti kot majhni deklici? Da ste kar morali potrpeti, počakati, skriti vso jezo, pravi bes, ko vas niso slišali, ko vas niso vzeli resno?
In koliko sedaj ob možu čutite isto bolečino? Mož, ki je za vas podpisal poročno pogodbo, v kateri vam je obljubil zvestobo v dobrem in slabem, skupno skrb za otroke, … – sedaj pa se gospod trudi preživeti v odnosu izven zakona, z gospo, ki bi morala kot babica biti vaši družini v oporo in pomoč, dejansko pa s svojih vedenjem družino pravzaprav razdira? Kje ste vi v vsej tej zgodbi? Ne pridete na vrsto?
Zanima me gospa, koliko te bolečine, te spregledanosti, občutkov nevrednosti in zanemarjenosti lahko razkrijete možu? Si upate? Vas bo želel poslušati? Koliko on lahko začuti vaše solze, vaše pogrešanje ljubezni in občutka topline v odnosu, kjer lahko dajete in se ne iztrošite, kjer ste sprejeta kot ženska in kjer se vam ni treba boriti za njegovo naklonjenost? Ste si do sedaj že kdaj dovolili biti ranljivi, možu odkriti svoje strahove, svoje šibkosti in svoja hrepenenja? Vas je do sedaj že kdaj slišal?
Bitko, ki jo trenutno bijete, ko ste v odnosu sami, boste težko nadaljevali. Predvsem v primeru, če si želite živeti občutek izpolnjenosti in trdnosti, s katero boste lahko zgled in opora vašemu odraščajočemu otroku. Zaslužite si mnogo več. Zaslužite si odnos, kjer boste ob drugem razvili najboljšo obliko sebe in v katerem boste z drugim skupaj rasli. Boste zbrali toliko moči in notranje odločnosti, da boste svoje sanje začeli živeti?
Na odločitve in vedenje vaše tašče ne morete vplivati. Niti ne morete z njo tekmovati, saj je vloga matere vašemu možu in babice vašemu otroku dodeljena le njej, vloga žene in matere vašemu otroku pa vam. Vendar to ne pomeni, da se vdate in čakate na drobtinice časa in pozornosti, ki vašemu možu še ostane za vas in za vašo družino.
Lahko pa ohranite svoje spoštovanje in začnete slediti svojih potrebam. Vaša odločnost, trdnost in notranja moč – ki jo premorete! – bo zbudila tudi vašega moža. Če ga ne bo, pa boste vedeli, kaj lahko pričakujete v bodoče in na podlagi tega se boste odločili, ali vas ta odnos osrečuje ali ne.
Želim vam, da čim prej začutite težo vsega neizrečenega ter pričnete z odločnostjo in vero vase stvari postavljati na pravo mesto. Srečno!