Živjo.

Že od kar vem zase imam čustvene težave, ki jih ne znam rešiti. Sem v tridesetih, imam dobrega partnerja, z njim 2 otroka, službo.. žal pa vsi moji odnosi trpijo, saj sem čustveno povsem nezrela, bojim se dotikov, pogledov v oči, že sam pogovor z drugimi mi povzroča težave – postanem živčna, nervozna, odvračam pogled,… bojim se tudi dotikov in nežnosti. Rojstni dnevi in novo leto so mi muka saj vem da me bodo ljudje želeli objeti ali mi vsaj roko dati. Pri tem me začne stiskati v srcu in postanem trda. Zato partnerski odnos zelo trpi. Partner si dotikov in nežnosti želi, a mu tega ne zmorem dati, zato misli, da mi ni do njega. Vem da so v ozadju verjetno težave zaradi česar je do tega sploh prišlo. A je zgodba predolga. Zdravim se že leto in pol proti depresiji in tesnobi, a na tem področju izboljšanja ni.

Kako naj to rešim, ko pa se še pogovoriti ne zmorem, da bi težave (vsaj partnerju) obrazložila?

Hvala za vsak nasvet.

Nisem izkušena na tem področju. Morda lahko partnerju napišeš pismo kjer mu obrazložiš svojo stisko. Mogoče ti bo to lažje kot pogovor. Želim ti vse dobro in ostani tako pogumna še naprej.

Zivjo,

Ko berem tole tvoje sporocilo najdem v njem tudi sebe – si uspela kaj storiti ali pa resiti glede tega?

Tudi sama imam podobne tezave, sem malo mlajsa od tebe in bi jih rada resila, nocem celo zivljenje ziveti v lupini, se skrivati.. vcasih se mi zdi, da mora iti clovek cez sebe, in nekaj narediti, ampak je tako zelo tezko :/

Blue

Pozdravljena, po mojem izvirajo tvoje težave iz otroštva. Kakšni so bili tvoji starši? So ti izkazovali ljubezen, ali so bili hladni? Domnevam, da so bili hladni in so to tudi prenesli nate.

Mislim, da bi bilo prav, da bi se pogovorila s kakšnim terapevtom, da bi poiskal izvor in vzrok tvojih težav.

Zdravstveni domovi imajo tudi posebne delavnice proti depresiji, ki jih vodijo psihologi in te naučijo tehnik sproščanja. Mislim, da to potrebuješ.

Vse dobro in srečno.