Zanima me koliko mamila (heroin) vpliva na čustva moj fant je že osem let čist vendar je od tedaj prazen.Vem ,da me ljubi samo nobenega veselja ,žalosti ali jeze ali sploh bilo kaj ni več v njem.Včasih se mi zdi kot, da ne bi občutil nič več,še krega se ne pa če storim karkoli.Drugače je zelo odgovorna oseba in zelo je priden ,delaven.Tudi, ko je prenehal ni jemal metadona je brez vsega končal.Hvala za odgovor.

Pozdravljena Šia!

Vaš fant je eden redkih, ki je sam brez zdravljenja uspel prekiniti z drogo in vzdržuje abstinenco že osem let. Samemu je tudi uspelo prevzeti odgovornost nad svojim življenjem, vzpostaviti delavne navade itn., očitno pa mu ni uspelo pridobiti neke notranje zapolnitve praznine, ki jo je prej zapolnjeval z drogo. Očitno je nekoč le imel neko odgovornost in delavne navade in jih je po dolgoletni prekinitvi le uspel obuditi nazaj. Vprašanje pa je, kako se je spopadel s svojo notranjostjo in razčistil s samim sabo.
Vemo, da uživanje mamil povzroča spremembo v zaznavanju in zavedanju stvari, ki vodi v globoko in hudo spremembo posameznikove osebnosti. Sama abstinenca pa seveda še ne prinese tudi konkretnih sprememb osebnosti, pač pa je za to potrebno veliko notranje energije in moči, da bivši odvisnik zakrpa svojo osebnost, še prej pa jo mora natančno raziskati in se z njo soočiti. Zgraditi mora uvid v razvoj svoje odvisnosti. Kaj pa je vaš fant storil v teh letih na duševnem in duhovnem področju, na razvoju svoje osebnosti? Bivši odvisnik se mora soočiti s svojimi notranjimi psihičnimi konflikti in s svojo življenjsko zgodbo in z njenimi pretresljivimi dogodki, saj brez spoznanja samega sebe težko zaživi polno življenje in da življenju smisel in pravo vrednost. Kot kaže vaš fant ni razčistil s samim seboj, s svojimi najglobljimi problemi, premalo naredil na duhovnem področju in na osebni rasti.

Droga ponuja lažje, manj naporne, regresivnejše načine iskanja zadovoljstva. Kako naj bo torej lahko preiti na težje, napornejše, zrelejše načine prizadevanja za srečo?
Problema odvisnosti ne moremo omejiti na neko osebno ali družinsko težavo, to je izraz globljega nelagodja. Odvisnik si z drogo poskuša olajšati občutja potrtosti in z njeno pomočjo beži iz depresivnih razpoloženj in pobitosti. Z drogo si je pričaral vzburjenje, ne da bi ga znal doživeti na drug način, pod vplivom omame je doživljal svoj svet bolj privlačen, ali je z doživetji, ki mu jih je prinesla droga, polnil praznino svojega vsakdana, zato se mora naučiti, da bo želji po doživetjih zadostil na drug način, svetu pa dopolnil privlačnost s svojim dejavnejšim prispevkom. Naučiti se mora sprejemati svoja občutja in izražati svoja čustva brez zavor, ki si jih je prej rahljal z drogo.

Človeku, ki se je izgubil, je dejansko treba dati neke alternative, ki mu bodo prinesle zadovoljstvo in srečo namesto droge. Tiste s katerimi bo znal uveljaviti samega sebe, odkrivati in obnavljati njegovo osebno identiteto. Samo abstinenca ne zadošča za ponovno vzpostavitev notranjega ravnotežja, ki ga je leta in leta kvarilo življenje brez opornih točk.

Znano nam je, da droga lahko sproži psihotične reakcije, ki se kažejo kot izguba stika z zunanjo resničnostjo, nastopijo, ko šibka oseba začuti, da izgublja nadzor nad svojim mentalnim stanjem. Čustvena izkušnja je včasih tako močna, da pri posamezniku nastopi občutek, da si ne pripada več in da se ne more obvladati. Preplavijo ga občutja, čustva in misli, ki vodijo v razosebljenost.- Živi v nekakšnem psihičnem razkolu, ki ga lahko pripelje do tega, da hipoma izgubi notranjo doslednost, stik s samim seboj in z okolico. V osebi se lahko prebudijo nerešeni notranji konflikti in povzročijo hude psihične motnje. Psihoaktivne substance izpostavijo uporabnike nepričakovanim psihičnim težavam in boleznim, zlasti tiste, ki imajo krhko psihično strukturo in hude osebne probleme. Lahko povzročijo vedenjske motnje in neozdravljive psihične poškodbe, kajti mamilo deluje kot sprožilec na središčni živčni sistem. Zato ne smemo misliti, da mamila nimajo posledic za psihično življenje posameznika in za njegove odnose z drugimi.

Če človek ne razčisti s samim sabo, ne najde veselja niti ne čuti žalosti, sreče obstaja nevarnost, da ga občutek nemoči preplavi njegovo vest do te mere, da zopet pade v odvisniško obnašanje. Ravnovesje je namreč zelo krhko, preden se osebnost utrdi na psihološki in duhovni ravni. Zato je seveda zelo pomembno, da se odvisnik loti zdravljenja celostno, kar pa je zelo težko le ob pomoči najbljižjih pač pa so zato terapevtske skupnosti, kjer se resnično odvisnik sooči s samim sabo, odpravi notranje konflikte in najde veselje in smisel do življenja.

Predlagam vam, da fanta vzpodbudite, da se sam ali skupaj z vami vključi v kakšno skupino za samopomoč, da skupaj iščeta najbolj ugodno rešitev.
Ne odlašajte, ne zadovoljite se s tem, da ostane tako kot je, s fantom se odkrito pogovorite o vaših opažanjih in ne dopustite, da bo človek hodil okrog apatičen in prazen. Upam da bo fant nekoč spet pridobil voljo do življenja, radost, veselje, da bo znal izražati široko mavrico čustev in jih deliti z vami. Če želite dodatne informacije me lahko pokličete na spodnjo številko.
Pa srečno!