V dobrem letu sem razvila res močna čustva do osebe, ki se dobivava. Pred kratkim sem mu to tudi povedala in odgovor njegov je bil, da ima tudi on čustva do mene, ampak mislim ali me je strah, da ne tko kot jaz saj sva k v veliki razdalji in se vsake toliko vidiva ter se lepo imava skupaj. V meni vidim problem, da ko grem ali pa on ko gre, težko sprejmem ta odhod in mi je vedno bolj težko. Preplavijo me čustva tko močna, da jočem in mi je težko. To vidi tudi on. Vem, da on še ni pripravljen za skupno življenje, ker živi že nekaj let sam. Zato bi rada nasvet kako naj se umirim ob odhodih ali pa ko nehava govoriti po telefonu ali pisat. Prosila bi za nasvet. 

Spoštovana,

hvala, da ste tako iskreno delila svojo izkušnjo in čustva. To, da ste priznala svoja močna občutja in jih celo izrazila njemu, je zelo pogumno in kaže, kako pristno doživljate odnos. Popolnoma razumljivo je, da so ti trenutki odhoda za vas težki, ker čutite, da izgubljate bližino osebe, ki vam veliko pomeni. Predvsem pa vam stik z njem predstavlja varnost.

Ob takih trenutkih vam lahko pomaga, da:

si dovolite čutit, kar čutite, ker to, da vam je mar je nekaj lepega, hkrati pa je lahko ta žalost povezana še s kakšnimi drugimi izgubami v življenju (ali pogrešanjem). Takšna tesnoba ali stiska, kaže na način navezanosti, kar zna vplivati tudi na partnerjev strah pred skupnim življenjem. V kolikor so res intenzivni občutki, je dobro poiskati terapijo.

da najdete majhne rituale pomiritve ob odhodu (globoko dihanje, kratek sprehod, pisanje misli na papir), da telo dobi občutek varnosti,

da si prikličete občutek povezanosti, npr. s kakšno lepo fotografijo, glasbo, kratkim sporočilom sebi, ki vas spomni, da vajina vez ni izginila, tudi ko se ne vidita

hkrati pa vlagajte energijo v stvari, ki vas polnijo in vam dajejo občutek lastne moči.

Normalno je, da si želimo več bližine, ko nam nekdo nekaj pomeni, hkrati pa je prav, da drugi osebi pustimo ta prostor ali čas, da tudi on začuti pripravljenost za skupno življenje. To ne pomeni, da vaša čustva niso pomembna, le da je zdaj prioriteta, da poskrbite zase, da vas razdalja ne izčrpa. Mogoče pa se tudi o teh občutkih lahko pogovarjata.

Vaša občutljivost je darilo, le najti morate način, da jo nežno nosite, brez da vas ali druge povsem preplavi.

Vse lepo vam želim,
mag. zakonskih in družinskih študij Eva Erpič
http://www.evaerpic.si
http://www.onaonodnosi.si