Lepo pozdravljeni. 14.1 sem prisla iz popoldanske sluzbe je bilo vse ok. Okrog polnoci sem ss odpravila spat in je udarilo ko strela z jasnega. Imela sem mravljince in mraz po celem telesu po tem je sledila slabost z skoraj omedlevico oblival me je hladen pot.Ko je minilo mi je pstalo vroce. In spet in spet. To se je nadaljevalo celo noc. Zjutraj sem sla k zdravniko in ni bilo nobene posebnosti. Ekg je bil normalen. Dva dni je bilo ok nato je spet udarilo tokrat popoldan tako da nisem mogla v sluzbo. Po teh napadih sem imela obcutek cmoka v grlu, tezko poziranje, obcutek polnega zelodca, izguba apetita…. V mene je prisel strah da bom umrla. Opravila sem gastroskopijo, uz srca, krvno preiskavo in je vse ok. Scitnica je tsh 5,28. Ampak mene je se vedno strah da sem bolana, da bom umrla, da mi bo obstalo srce. Zvecer se ne upam zaspati, ker se bojim da se ne bom zbudila. Kar naprej mislim na tiste ki jih ni vec med nami (se je slabo pocutil in je umrl jaz bom tudi, ga je bolela leva roka in ga je infarkt ,mene bo tudi……) Kaj se dogaja z mano cisto sem ze obupana in ne vem vec kaj naj. Kako se resit tega strahu. Poskusila sem z neopersenom pa ne pomaga. Cez dan je malo boljse najslabse je zvecer. Kaj mi svetujete. Hvala za odgovor.

Pozdravljeni Metuljčica,

hvala za vaše sporočilo.

Po vsej verjetnosti opisujete panični napad, vendar je vedno potrebno izključiti morebitne telesne vzroke, zato je pomembno, da sodelujete s svojim osebnim zdravnikom. Verjamem, da vam je zelo težko. Panični napadi so simptomi, ki se zgodijo zaradi nezavedne dinamike. Na nek način je tak simptom vaš prijatelj, saj vam pove, da se znotraj vas nekaj dogaja.

Kako si pomagati? Morda na začetku pomembno sporočilo – pri paničnih napadih gre za napačno interpretacijo simptoma – npr. začutite mravljince po telesu, nato vas zaskrbi, da je to nekaj nevarnega, resnega. Ustrašite se in s tem povzročite npr. pospešeno dihanje, slabost, omedlevica ipd. Zaradi paničnega napada ne morete umreti, je pa občutek tak, kot da se to zares dogaja.

Poleg jemanja psihofarmakov obstajata vsaj dva terapevtska načina za soočanje z anksioznostjo, paničnimi napadi. Lahko se lotite simptomatskega načina – ko delate s simptomi, jih zmanjšujete, se naučite živeti z njimi (npr. vedenjsko-kognitivna terapija ali zdravljenje s psihofarmaki, ki delujejo na simptome). Drugi način je psihodinamski – ko se raziskujete in ozaveščate svoje konflikte in/ali travme, ki povzročajo simptome (npr. psihoanalitična psihoterapija). Prvi način je hitrejši, drugi pa temeljitejši, saj gre za delo na vzrokih.

Sem vam odgovoril na vaše vprašanje?

Srečno in lep pozdrav,