Pozdravljeni,

stara sem 29 let, moj bivši fant 27. Skupaj sva bila 3, 5 let in ni igledalo da bi imela neke težave ki se ne bi dale premostiti. Probemi so začeli nastajati ko sm jaz mogla na 2 operaciji in sem imela več mesecev precej bolečin in on mi nekako ni znal ali ni hotel stati ob strani, je rekel da sem premlda da bi že lahko bila tako bolana in res neke otročje izjave. Jaz sem večkrat jokala. Nato en lep dan se odloči da me zapusti, brez da bi mi dal neki tehten razlog. Razen da ne živiva v istem mestu, da on noče še družin in poroko vidi šele čez 5 let, v glaven hladno obnašanje. In je odločen da me pusti ampak je hotel da ostaneva prijatelja kar sem odločno zavrnila. Od takrat sem prekinila stike.

Mine 1 teden ko me prvič kliče, potem drugi dan spet 3x jaz ne odogovorim. Potem čez nekaj dni spet in jaz še kar ne odgovorim. Potem mi pošlje grozilno pismo kdaj pridem po svoje stvari če ne jih bo vrgel v smeti. (to ni bil razlog da me kliče) Potem sem se enkrat javila in mi reče da bi mogoče rad da sva spet skupaj. In sem rekla da bova se pogovorila ko se vidiva. Jaz sem potem čez 2 tedna šla po stvari in nekako sva se spet zapletla ker mi je govoril da me ima rad, da me je pogrešal, da načrtuje prihodnost z mano, da morava le iti počasi in spet je vse zgledalo ok, rekel je naj pozdravim starše in rečem da sva spet skupaj in tudi on je svoje obvestil

Ko sem šla domov pa me čez dva dni šok, me kliče da je zmeden, da se mu zdi da je najine zveze konec, da mogoče mora vsak na svoje. Da pa mi želi najboljše v življenju.

Jaz sem bila seveda v šoku totalnem. In sem spet prekinila vse kontakte in mu rekla da se strinjam.

Spet po 1 tednu me kliče, piše sporočila, piše na facebook, kako sem…izdelal si je profil na facebooku ki ni njegov in me dodal na facebook. ampak nisem sprejela ker sem vedela da je to on.
Po 3 tednih ko jaz še kar nisem nič odgovarjala mi napiše eno grozno sporočilo, jezno, da je zvedel kaj sem naredila, da bi me moralo biti sram, da noče več nič vede od mene, da sem grozna oseba…nič od tega ni bilo res, jaz sem mu seveda le odpisala da je po njegovi krivdi da sva končala in da me je izgubil, in da zaradi tega se še ne rabi obnašat kot da ni normalen in da vso to jezo nad mano znaša. In potem mi on odgovori da me pokliče in jaz se spet nisem oglasila kar ga je spet razjezilo. In je napisal da sem nesramna da se ne oglašam…

V glavnem v vsem tem ne vem kaj naj si mislim, zakaj me še vedno išče in si zmišljuje marsikaj le da se mu bi oglasila na telefon, voščila za 8 marec po tem ko me prejšnji dan žali? Ne razumem ga ali mislite da je on še vedno zaljubljen vame? Kaj sploh hoče od mene? Zakaj je hotel z mano nazaj, potem čez 2 dni ne več in sedaj še kar ne neha pisati in klicati?? Nič ne razumem. Zakj me žali in zmerja, nikoli ga nisem varala ali grdo ravnala z njim. Zakj to dela po tem ko me je on zapustil? Zakj izdeluje profile na fb? Me želi nadzirati? Najlepša hvala res za vaš odgovor, ker res ne vem kaj ima v glavi

Spoštovana natalija88,

zagotavljam vam, da tudi jaz ne vem, kaj ima vaš bivši fant v glavi. Niti vam tega ni treba vedeti – ali z drugimi besedami: zadošča, da se ozrete na njegova dejanja. Kakšne občutke in misli vam vzbujajo? Če greste še enkrat prebrat svoje pismo in si predstavljate, da ste vi tisti, ki bi sami sebi povedali ali napisali odgovor, kakšen bi bil?

Vaša zgodba s tem fantom govori o veliko bolečine. Najprej o čisto telesni bolečini po vaših operacijah. Njegova izjava, da ste premladi za bolezen, se vam zdi otročja, meni pa se zdi srhljivo »stara« – kot da iz njega govori kaka babica, ki podaja mnenje o tem, s kom se je dobro ženiti in s kom ne. Obenem pa bi mu jaz verjela. Če je tako mislil, ko ste bili v taki stiski, le kako bi šele bilo, ko bi bili noseči, z majhnim … in večjim otrokom, ko bi bilo kaj resnega, kaj narobe. In potem je tu vsa čustvena bolečina ob njegovem ravnanju.

Bolečina, strah in veliko zmede. Kdo ve, kaj ta zmeda pomeni. Če bi bila ta kriza vajina stvar, bi se o njej lahko pogovorila. Tako pa se zbuja občutek, kot bi se od časa do časa poblisnila luč, osvetlila košček prostora in spet ugasnila. Vidimo samo svetlobo, o dejanskem prostoru pa nimamo pojma. Kakšno življenje živi ta človek, kadar ni (bil) z vami? O tem ne veste nič. Ugotovili ste, da vas vedno znova osuplja, šokira. Občutki so skrajno nelagodni.

Obenem pa imate pred očmi lepe skupne spomine na vajine začetke, na čas, ko ni bilo nepremostljivih težav. Toda to je bilo v preteklosti. Sedanjost vas pušča brez šifranta. In tudi če bi vam jaz, ali kdo drug, ali če bi si sami do potankosti razložili fantovo vedenje, ali bi to kaj pripomoglo k vajinemu odnosu, če pa ga – ni? Če vanj noče odgovorno vstopiti on?

Res vam želim, da se v tem mučnem obdobju predvsem posvetite svojim občutjem. Naj vam bodo kompas. Kjer začutite stisko, muko, zmedo, od tam pojdite stran. Vaš fant je odšel; če se želi vrniti, mora narediti zrele korake. Drugače pristajate na igro »Mama, poglej me, kako ti lahko nagajam po mili volji«. Če si v tej igri ne želite sodelovati, iz nje preprosto izstopite.

Lepo vas pozdravljam in vam želim srečno pot naprej.

Najlepša hvala za pomoč, točno tako sem v teh dneh naredila, prekinila sem vse kontakte in čeprav me kliče vsak dan, mi govori da me ima rad…ne odgovarjam na klice in sporočila. Se poglabljam vase ker to kar je bilo mi niti najmanj ni všeč in takega partnerja kot je bil ne bi več hotela. Ne verjamem da bo hitro odrasel, je precej mamin sinko kateri vse doma pove, vse najine težave, včasih imam občutek da ga nadzira družina in on te nasvete upošteva. Zelo nezrel fant. Ne verjamem da ga bom vzela nazaj, ker je preveč stvari ki ne delujejo, težko rečem da bi mu v kratkem času uspelo odrasti. Najlepša hvala še enkrat za odgovor! Bili ste mi v veliko pomoč.

Lep pozdrav!