Čudni casi…:)
Glede FB obleganja pa to, da ti verjetno kdo napiše oz. odpre kakšno debato, ali vam to tudi ni prav? No upam, da moški ne začnejo pogovor z “Hey, kok si huda, kok bi bilo lepo če bi…”
haha, to kakšen pristop bi si želeli glede žensk pa težko opišen, nobena me še ni ogovorila kar tako, mogoče samo kakšna starejša 50+ 🙂 bolj verjetno bi jaz osebno vzpostavil stik, če bi vzpostavila pogled v oči in se nasmehnila (no zdaj bolj težko to) in bi se še mogoče kdaj videla, potem bi te ogovoril small talk itd… Na koncu še vedno ti lahko ogovoriš moškega, vendar kakšna je verjetnost da se še enkrat najdeta?
Heh, so me kar malo opogumili ti odgovori. Saj če dobro pomislim, sredi ulice ali kar tako, med nekimi opravki, se ljudje redko ogovarjamo. Tudi jaz nisem doživela velikokrat tega, bolj na kakšnih namenskih srečanjih – zabave, med prijatelji, zunaj v lokalih.
Zdaj je res malo težje se nasmehnit 🙂 Ampak bo kmalu bolje upam, pa se bom mogoče takrat večkrat 🙂
Med FB prošnjami za prijateljstvo in sporočili pa res ni bilo kaj dobrega do zdaj najti 🙂 V stilu: “Čao mačko, jesi li za druženje?”, zraven pa fotka njegovega otroka in žene. Mislim … Res je pa, da sem se tudi prek FB z enim dopisovala, ki pa žal dela v tujini in redko pride v Slovenijo, sploh zdaj.
Kje pa ste vi drugače našli svoje partnerke do zdaj? Med prijatelji, prek neta, kako drugače?
Lep vikend vsem 🙂
star2020, 22.11.2020 ob 21:51
Verjamem, da je bila kakšna podobna tema že napisana, vendar se moram vseeno malo spihat:)
Po končani 5-letni toksični zvezi ne spoznam nobenega primernega partnerja. V bistvu ga na začetku sploh nisem hotela, ker sem se morala najprej sestaviti nekako nazaj, ker vem, da takšne zveze pustijo pečat .
Vendar pa kar sem do zdaj bila s kom na vezi, noben ne bi imel kaj resnega, večina bi se dobivali, vendar brez obveznosti.
Nisem nobena manekenka, sem “normalna” ženska, ki da nekaj nase, vendar mi ni prioriteta, da bom preživela večino dneva pred ogledalom. Imam svoje hobije, službo, veliko prijateljev sem pa izgubila zaradi bivšega, ker mi ni pustil dosti stikov z njimi. Se zavedam tudi, da sem budala, ker sem toliko časa preživela v tej vezi, vendar takrat nisem opazila kaj se dogaja, čeprav so mi to drugi govorili.
Zdaj pa vztrajam pri nekih svojih kriterijih, ker se mi zdi, da je tako prav. Ne bom rekla, da mi zunanjost ni pomembna,..seveda mi je..vizualna privlačnost med dvema osebama mora biti, ker to je tisto, kar nas na začetku pritegne, potem se šele začnemo spoznavati..ne mislim pa s tem da more biti nek lepotec, važno je, da mene nekaj pritegne. Želim si neko iskrenost v odnosu, brez nekega pretiranega ljubosumja,.. A zahtevam preveč?
Zanime me, ali je res v teh časih tako težko najti “normalnega” moškega, ki ve kaj je iskrenost, spoštovanje, ljubezen,…?
Res me zanima vaše mnenje glede teh stvari. Meni se zdi, da so prav neki čudni časi..ali sem pa jaz ze postala čudna:)
Kot prvo, čestitke da si si upala poslušati sebe in samostojno odšla.
Kot drugo, ja, obstajajo točno taki kot jih iščeš… vendar zelo težko najti. Marsikateri po ~25letu ne išče več, imajo dovolj enostranske iskrenosti in je preprosto “škoda truda/časa”. Fanta ne boš težko našla, a dobrega ne bo enostavno, še manj pa da bo brez truda pristopil do tebe, pri okoli 30ih se zadeve obrnejo.
To videl pri kr nekaj znancih, in na sebi. Po nekaj varalicah in plehkih zvezah pač obupamo… plus, ni več nekih dobrih izbir 😅 znanca je bivša prosla da jo vzame nazaj, po tem ko ga prevarala in naredila otroka z nekim… pač… wtf.. En drugi je bil casanova v srednji, po eni nesreči bil dolgo sam, sedaj v vezi z punco, katera ga “mutila” dobra dva meseca, ker ji ni verjel, in še sedaj je v dvomih… ene rane gredo res globoko v srce.
Kot prijateljem, tudi tebi vso srečo in najboljše. Ne išči druge kot sebe 😊
– po domače povedano, počni (hobiji) kar ti je všeč, se ti bo že nekdo pridružil.prej ali slej