Hej, ne vem kje bi začel. Star sem 33. let in zadnje čase nimam stabilne službe, no trenutno sem en mesec brez. Sem v vezi, vendar nisem človek, ki bi živel na račun partnerke.Najbolj sem razočaran nad enim frendom, ki vedno pravi kako ima veze ko ga rabiš pa ga ni nikjer, še huje, slišiš kako te pljuva za tvojim hrbtom in podcenjuje se dela norca iz tebe, res neverjetno kako je svet pokvarjen. Enostavno ljudje kličejo, samo ko kaj rabijo, žalostno…Trenutno sem iz sebe, rad bi šiht, vendar priznam, da mi misli zadnje dni šibajo k samomoru, pač razmišljam, da pač tuki nimam kaj za počet, itak sem ničvreden, z mene se delajo norca itd. Pač začel sem se zapirat vase, malo sem postal asocialen, zanimivo pa da okolica tega ne opazi, še huje, mislijo, da sem zelo srečen, ampak, žal ne zaupam več nikomur. Ne vem sploh na koga se naj obrnen..

Pozdravljen,
verjamem, da ti je težko, ker si ostal brez službe. Vseeno menim, da obstajajo tudi dobre strani v tvojem življenju. Zaradi trenutne brezposelnosti nisi manjvreden. Razumem, da ne želiš živeti na račun partnerke, vendar je dobro, da partnerko imaš, saj ti je gotovo v oporo. Partnerstvo pač pomeni biti si v oporo tudi v manj lepih trenutkih v življenju.
Jezi te odnos nekaterih, ki jih ni zate tukaj kadar jih potrebuješ. Morda je to tudi neke vrsts test prijateljstva. Pravi se izkažejo v nesreči. Tistih, ki to niso, itak ne potrebuješ. Na nek način se naše življenje prečisti. Ostane tisto kar je res pravo in pomembno.
V kolikor se tvoje slabo počutje ne konča in imaš misli na konec, je potrebno poiskati tudi strokovno pomoč. Brez odlašanja. Torej moraš obiskati zdravnika ali pa psihiatra, psihologa… če le ta ni dostopen takoj, včasih pomaga pogovor s svetovalcem tudi preko telefona, če pokličeš katero izmed številk za klice v duševni stiski.
Kljub nezaposlenosti se ne zapitaj vase. Pogovarjaj se o svoji stiski, išči naprej, pojdi ven, v naravo…Tudi partnerki zaupaj svoje občutke in išči možnosti za naprej.
Želim, da tvoje čudne občutke zamenja boljše počutje. Javi kako ti gre.
Lep pozdrav,
Bernarda

Hvala, za lepe besede. Glede prijateljev ugotoviš, da nekateri znajo klicat, samo ko bi šli kaj popit, in ko imajo oni čas. Če kličeš ti, ga skoraj nikol nimajo..sad but true