Čuden zakon
Naj se vam sporocilo “prijatelja” ne zdi prevec cudasko ali saljivo. Mislim, da bi se za tako brihtno zensko, ki ji humor ni tuj, knjige pa tudi ne, ter ki od zivljenja terja nekaj vec, hkrati pa je simpaticna na pogled, nabrala kar daljsa vrsta! Tega se zavedajte, ne dajte, da vam merila samospostovanja narekuje vas moz. Ste veliko bolj dragoceni, kot mislite morda ob njem. In zivljenje vam gotovo ponuja kaj vec od tistega “vsi smo na istem”.
Ja cifre res štimajo. Res pa je, da sem tudi sama imela že “boljše čase”, ko sem se otepalo kar z 80 kg, kot tista Pujsa iz Muppet Showa. Pa tudi takrat nisem bila kaj dosti zagrenjena – morda celo bolj vesela in zabavljaška. Potem so me začele motiti izložbe, ker se vse preveč dobro vidiš v njih, pa metalni lift, ko sem sopihala po stopnicah do svoje pisarne, in tako sem počasi začela biti jezna na te neprijetne dejavnike. Ker pa so izložbe kar ostajale in lift tudi, mi ni preostalo drugega, kot da nekaj naredim pri sebi. Pa niti ni tako težko. Je pa dejstvo, da če se zaradi kil in linije zelo sekiraš, da je toliko težje shujšati. Dosti laže je, če to jemlješ bolj kot ene sorte zabavo, in ne kot prisilo.
Zadaj pa še nekaj drugega – želim vam povedati o odzivu svojega moža na tale forum. Pred dnevi sem ga napeljala, da je malo pogledal, kaj se mi tu pogovarjamo. In ne boste verjeli. Opazila sem kar nekaj sprememb. Pa ne tistih, da je imel nekoliko doljši nos, da je dobil drugačno barvo, ampak druge. Več časa je doma in nekako raje opazuje sosede od daleč. Začel je delati okrog hiše, ne gre na pivo po službi in tudi večernih druženj “ob rdečki” v tem tednu ni bilo. Saj ne morem verjeti. Očitno vsi mi še vedno “dosti damo” na to, kaj o nas mislijo drugi ljudje. In če bo ostalo tako, se bo dalo kar dobro preživeti. Pa še nekaj drugega sem ugotovila, kako prijetno je, da imaš okrog sebe prijatelje, s katerimi lahko deliš v življenju neprijetne stvari. Hvala vsem ki ste se tukaj pogovarjali z mano.
Prav zares bi si želela takšne prijatelje imeti tudi fizično ob sebi, morda samo nekajkrat na leto ob kakšni kavici ali če se Ponočnjak navadi piti tudi ob “špricarju”.
Vem pa, da to ni mogoče, saj smo z vseh koncev. Se bomo pa zato še kaj pogovarjali tukaj.
Hvala Irena – sem vse zabeležila.
Lep vikend vsem.
Ga. Lena
Iz vseh nasvetov, ki ste jih dobila, ste razbrala eno od vaših težav, preveliko moževo ljubezen do pijače. Vendar pa vam nihče ni resno svetoval, kako prebroditi krizo, le to, da jo morata prebroditi skupaj z možem.
No, tudi moja leta so blizu vašim. Pa vendar zelo dolgo nisem sprevidel bistvenih ZAKONITOSTI komuniciranja med žensko in moškim. Dokler … Dokler mi v roke ni zašla knjiga “Moški so drugačni in ženske tudi”, ki jo je napisal Gray. Zanimivo. Vedno imamo občutek, da razmišljajo ženske popolnoma drugače od nas, moških – in paf, kot strela izpod neba še potrdilo. Vendar pa vama knjiga ne bo pomagala, če jo ne bosta prebrala OBA – to je vajin KLJUČ do rešitve.
V nadaljevanju si OBA preberita še knjigo “7 navad zelo uspešnih družin” od Covey-a.
In ne čakajta, da bosta preštudirala obe knjigi – začnita upoštevati nasvete v njih in živeti po njih. Morda bosta ugotovila, da bi lahko tako živela že prej, nič ne de. Glejta naprej, živita naprej – in nehajta životariti.
Lep pozdrav – in pišite mi, kako vam uspeva 🙂
Dejstvo je, da še vedno ne morem od tod in se kar vračam na to stran. Knjigo ženske so drugačne, moški pa tudi sem prebrala pred kakšnima dvema letom, žal sama, saj soprog noče brati knjig s tovrstno vsebino. Je že res, da človek na marsikatero stvar lahko gleda drugače, vednar pa te stvari vpeljati v življenje ni tako lahko, če se trudiš sam. Druga resnica pa je, da ravno iz knjig dobiš marsikaj koristnega in to že ob samem branju, saj lahko pobegneš v drug svet in pozabiš na svoje križe in težave.. Sedaj berem Intimnost po Ireninem priporočilu – začetek – KRASNO, ZANIMIVO, PA TAKO RESNIČNO IN OD DANES!
a ste potemtakem vi tisti, ki ste mi knjigo speljali? zaenkrat jo imajo samo knjiznice, ki so meni nedosegljive, drugod je izposojena in to tudi cez rok! potem sem cakala nekoga, za katerega sem menila, da jo ima, da se vrne iz tujine – nima je! morda pa jo bom hodila prebirat v NUK? toda zdaj, po prenovi, se te stavbe bojim…
sicer pa mora na ta forumcek soditi tudi pripomba, da je kaj koristno branje tudi kosickova nova knjiga Ne boj se ljubiti!. sama skrbim,da pridno krozi med prijateljicami. kosicek je v mojih oceh nekaksen napol-diktator, zdi pa se mi, da se nekaterih tezav ne da resevati drugace kot odlocno. prav tako imam raje terapevta, ki se opredeli, kot tistega, ki te vprasa – ja, kaj pa vi mislite? od slednjega odides enako negotov kot si prisel (ceprav nimam izkusenj s tem). poskusite torej tudi s to knjigo, prepricana sem, da je se niste imeli v rokah, ker je stara komajda nekaj mesecev.
Lena
Knjig od g. Gray-a je v Sloveniji ze vec – zadnjic sem svoji zeni “podtaknil” knjigo “Moski in zenske v spalnici”; bral sem jo pred njo – nisem pa ji hotel pokazati niti naslovnice. Imela je obcutek, da odkrivam neko skrivnost, ki ji ne sme uiti.
Zakaj vam to pisem? Zato, ker tudi ona ni navdusena nad branjem, se posebej takih knjig.
In kaj se je zgodilo? Z “igro” sem nadaljeval skoraj dva tedna – potem pa sem jo “ujel”, da je zacela knjigo sama skrivoma prebirati. Strah pred izgubo in pred tem, da bo slo nekaj mimo nas, ne pa mimo partnerja, je zelo mocan dejavnik.
Izkoristite ga v vajino skupno korist.
Ce pa mu je knjiga predebela, pa poglejta skupaj knjizico za pet minut “Kako spretno komunicirati” (avtor Les Giblin).
Verjetno je tvoj mož alkoholik. Nič pa ne poveš, če ga seksualno kaj zanimaš, ali še kaj seksata in kako pogosto. Ali pa mu sploh ne stoji. Potem je pa stvar precej huda.
JureLena je pisal/pisala:
>
> Poročena sem že 23 let. Ne bom pisala o tem, ali je moj
> zakon srečen ali nesrečen, pač pa se sprašujem, če je
> življenje kakršno živim normalno življenje zakonskega para.
> Sama sem precej družinka oseba. Rada se držim doma in moj
> največji hobi je prebiranje knjig. Moj mož je moje popolno
> nasprotje. Imam občutek, da je zanj družina na zadnjem mestu.
> Nikoli nima časa, da bi z mano in sinom sedel za mizo, da bi
> se pogovorili o vsakodnevnih skrbeh, o načrtih ipd. Vedno
> išče nekakšen izgovor, da odide od hiše. Razumem, da ima
> dosti opravkov in da potrebuje šport, hodi namreč na tenis.
> Ne razumem pa, da tudi ko nima nobenega drugega opravka, nima
> časa za družino. Če nima kam za iti živčno hodi okrog hiše in
> čaka, če bo videl kakšnega soseda. In če ga najde, potem jih
> je že nekaj gospodov skupaj, debatirajo in pijejo špricarje
> ali pivo. In če ni sosedov, so za babje čenče dobre tudi
> sosede. Če pa ni tudi teh, sede na kolo in nekoga poišče.
> Vedno išče družbo. In pri vsem tem me najbolj moti to, da se
> ga naleze, potem pa ga moti vse živo. Povejte mi prosim, ali
> je normalno, da gre mož skorajda vsak dan po službi s kolegi
> na pivo, ali je normalno, da je v teh praznikih bil kar nekaj
> dni skupaj opit in da venomer išče družbo in “rdečko”. Pri
> nas redko kateri gost lahko odide domov, ne da bi se prej
> spilo nekaj litrov. Tudi če gremo na kakšen piknik ali izlet
> se te konča s trdim jezikom in majavimi nogami. Zato se teh
> stvari vedno bolj izogibam, saj se bojim prepirov. Moj dragi
> je dobil že čudovito rdečo barvo, pravi, da je to od tenisa
> in sonca, vendar pa barva ne izgine niti pozimi. Napake imam
> tudi sama, vendar z ozirom na to, da je le malo doma, dvomim,
> da jih je opazil, in da od doma beži zaradi njih. Zanima kaj
> o tem menite obiskovalci teh strani. Je moj zakon normalen in
> kaj menite, je moj mož alkoholik?
> Kako bi zadevo rešili vi?
> Lep pozdrav!
Prebrala bom tudi Ne boj se ljubiti, vendar mora prej končati s Carlosom Castanedo. Kar se ostalega tiče, tudi sama imam raje odločnost in to povsod.
Tudi Zoranov nasvet je super in ga bom preizkusila. Juretu pa sporočam, da je v postelji OK, da moža še precej zanimam in tudi drugih problemov nima. Kolikokrat in kdaj pa mislim, da le ni za razpravljati po internetu.
Knjigo “Intimnost” sem danes podaljšal v naši knjižnici do 4.6., ker sem jo začel brati tretjič. Se mi še ni zgodilo pri kakšni knjigi. Če je ne boš dobila, ti jo lahko posodim. Ni debela. Pa tudi doma me ne bo konec meseca. 25. grem za 5 dni v Amsterdam. Upam, da ne bo ravno takrat kakšen piknik. Ne bi rad zamudil na špricar. 🙂