Čuden zakon
Tudi pri nas pravimo špricar, čeprav ga ne pijem. Imam rajši vino. Ampak tudi tega ponavadi samo en deci, ker sem ugotovil, da se sploh ne morem več napiti. Samo slabo mi je, tako da se nima smisla nalivat.
Sem pa na zadnji operaciji ugotovil, da mi zelo odgovarja splošna anastezija. Ko sem se zbudil, sem imel občutek, kot da sem prišel s počitnic. Če bi se dalo, bi se kar še enkrat naročil za kakšno uro. Ampak, če bi mi vsakič spet kaj odrezali, potem tudi tistega krasnega občutka, ko se zbudiš, ne bi bilo več.
Tudi fižol je zame pretežak. Če ga jem, se mi zdi, kot da mi potem en teden leži v želodcu.
Malo sem pogledal po spletu in sem dobil tole:
Iskalnik Najdi.si
štetje besed: ”špricer”: 60
štetje besed: ”špricar”: 20
Iskalnik SloVista
špricer, najdene strani: 1-10 / 25
špricar, najdene strani: 1-8 / 8
Čeprav je Brane v prednosti, navijam zate.
Ponočnjaku – bravo! Si pa res dosleden. Mi je pa kar krasno pri srcu, ker navijaš zame. V dobrem imaš en špricar!
Vanja – glede vetrov ni velikega problema, vendar te ne sme nihče slišati. Če pa vseeno spustiš kakšnega “golobčka” tako čisto na tiho, pa samo grdo glej okrog, in bodo vsi mislili, da tudi ti iščeš krivca.
Lena, me veseli, da si pogruntala, da ti nobena klepetalnica ne bo pomagala, ker ni kaj pomagat. S prvim pismom sem povedal moje stališče. Če te mož ravno ne terorizira ostani z njim, kuhajta fižol skupaj, boš videla da je to taprava komunikacija, lahko se ga tudi dotikata ko se ohladi, kot predlaga Irena.
Kolegica.
Z veseljem ti sporočam, da nisem debela. Da si me boš predstavljala ti zaupam, da sem visoka 161 cm in tehtam 49 kg. Mehiške nadaljevanke me ne zanimajo, rada pa pogledam kakšne potopise in oddaje o naravi in živalskih sosedih na tej zemlji. Rada prebiram knjige, predvsem s psihološko in ezoterično vsebino.
Drugače sem pa zelo veseljaški tip osebe in imam precej prijateljev. Glede puščanja vetrov pa tudi nimam prav velikih problemov, to je bila samo šala. Pozdrav vsem.
Kolegica se mi je zdela kar zaljiva in se mi ne zdi, da ste ji dolzni porocati o svojih kilogramih (k lepi postavi pa vam vseeno cestitam). Upam pa, da se vam moj psihoanaliticni hec o vetrckih ni zdel prevec zaljiv! Je bil samo to – hec! Vabim vas, da se nam pridruzite pri branju Hanifa Kureishija in njegove knjige Intimnost (v bralnem koticku)!
Ne Irena, prav nič nisem zamerila, saj se očitno tudi sama hecam in zabavam. Kolegici pa sem ravno zato izdala nekaj o sebi, ker sem imela občutek, da bi jo to morda zanimalo. Mogoče pa je ona debela in gleda mehiške limonade in morda zato meni, da smo vse enake. Menim pa, da za srečno življenje, ljubezen in medsebojno zaupanje sploh ni pomembno, kakšen si in koliko tehtaš, pa tudi to ne, kaj te v prostem času veseli. Nekatere pač veseli gledati mehiške nadaljevanke in meni to ni prav nič mar. Če nekoga to sprošča in mu odvrača misli od vsakodnevnih skrbi, zakaj pa ne? Saj je končno vsak človek unikat in vsak je po svoje originalen. Zato pa tudi imamo vsak svoje potrebe, želje in smo si drugačni.
Zdaj pa mislim, da že dovolj nakladam. Skočila bom v bralni kotiček.
Lep dan.