Pozdravljene!

Pred dvema tednoma sem imela transfer, ki ni bil ravno “običajen”. Vstavili naj bi mi dva zarodka, in sicer peti dan po punkciji. Ko sta zdravnica in embriolog vse pripravila je zdravnica “vstavila” zarodka, nato je embriolog pod mikroskopom pogledal in ugotovil, da sta zarodka še vedno v cevki (ni uspelo). Prvič je uporabila ultrazvok, nato drugič pa sploh nič, samo hitro je še enkrat vstavila cevko in to je bilo to, nato mi je rekla, da kar lahko vstanem.

Zdravnica nama ni povedala popolnoma nič, niti kakšni so bili zarodki (pa sva jo vprašala) …
Zame je bil ta transfer prvi, saj prej nikoli nisem prišla do njega in zato niti nisem vedela kako naj bi izgledal, sem pa potem gledala na youtube ponetke in vidim, da moj transfer ni bil izpeljan ravno tako.

Prosim za vaše mnenje in opis kako je et izgledal pri vas, saj imam občutek, da zarodkov sploh niso vstavili. Test je sedaj seveda negativen, izcedki pa so tudi že tu, samo še ulije se.

Se zavedam, da je mogoče, da postopek pač ni uspel, je samo določen % možnosti, vendar pa me vseeno preplavljajo čudni občutki, ko vse skupaj še enkrat premišljujem.

L.p.

pri meni je transfer uspel šele v 5 🙂

To se seveda lahko naredi, da zarodki ostanejo v slamici, zato se vedno preveri. Da ti ni zraven naredila uz je pa čist odvisno, eni ga delajo, eni ne. Npr na GK mi ga niso nikoli, v MB vedno, pri Resu tudi ne.

Za mano je tudi cca. 11 etjev pa nisem nikoli zanosila.

Tranfer, ki ti je bil narejen je popolnoma v nasprotnju z obicajno praksov v vseh resnih centrih v tujini (poglej si malo po internetu kako tranfer opravljajo v tujini), popolnoma “obicajen” pa pri nas.
Transfer je najbolj pomemben in obcutljiv del postopka, saj so zarodki izredno obcutljivi na vsakrsni stres, premetavanje, zatikanje, krvavenje, ……. Ze pred vsakim postopkom bi morali opraviti simulacijo transferja, vendar se to pri nas ne opravlja. V primeru, da se pri transferju karkoli zatakne ali pa (se huje!) pride do krvavitve, mora biti le-ta prekinjen in prenos zarodkov ni mogoc. Morajo jih zamrzniti, analizirati tezavo, ki je nastala, jo odpraviti in transfer nato ponoviti (ponavadi to naredijo z naslednjim ciklusom).

Tudi UZ je OBVEZEN, saj v nasprotnem primeru lahko pride do izvenmatericne nosecnosti , po opravljenem transferju mora pacinetka vsaj 30 minut popolnoma mirovati, pred odpustom pa mora zdravnik z UZ pregledati kje se zarodki nahajajo in o tem obvestiti – pokazati pacientki in ji izrociti sliko UZ na katerem je jasno vidno kje se nahajajo zarodki.

Tudi o kvaliteti zarodkov bi pari morali biti obvesceni, od tega v kaksnem stanju delitve so oz. v kateri stopnji razvoja se nahajajo, pacienti bi pa morali po posvetu z doktorjem se sami odlociti kdaj zelijo, da je transfer opravljen (po navadi je to 3 ali 5 dan) in koliksno stevilo zarodkov zelijo opraviti prenos (v Slo je to omejen na 2 zarodka, pri pacientkah nad 40 let na 3; v tujini pa je prenos stevila zarodkov lahko tudi vecje).

Zal mi je, da si morala skozi tako stresno situacijo, vendar ce je nacin dela tako neprofesionalen, ni presenecenja, da potem ni uspeha.

Sem pa sokirana nad izjavo TAKOJE kjer je napisla, da je imela 11 (!!!!!) transferjev, in ne morem dojeti in razumeti, da si ji to ne zdi popolnoma noro in nerazumljivo.

Draga trendy1 sem vesela tvojega odgovora, hvala ti za obrazložitev in potrditev mojega mišljenja.
Takoje, tudi tebi hvala za odgovor – držim pesti, da naslednjič pa res uspe.

Sicer ni moja navada, da se vključujem na forumih, samo tokrat sem res potrebovala mnenje. Sem pa pričakovala tudi takšne odgovore, češ saj si šele prvič prišla do et, kaj bi sploh rada.

Naj povem, da moja zgodba ni tako kratka in enostavna, saj je za mano skoraj pet let boja, solz in razočaranj. Za mano je že več ss (ni majhno število), imn… Jemala sem že vse mogoče zdravila, injekcije, bila tudi v tujini in to kljub temu, da pri nikomur od nama niso odkrili nič, oba popolnoma zdrava. Občutek je takšen, da plezaš na goro in vedno ko prideš do določene točke ti spodrsne in si zopet na dnu, kjer so solze, razočaranje in vprašanja zakaj. Vem, da bi fizično lahko vse prestala, psihično pa mi zmanjkuje moči in ne vem kako daleč še lahko grem.
Ker ni nič pomagalo sva se odločila še za ivf, češ mogoče so problem moje celice, pa sem prvič imela le en folikel, sedaj drugič pa osemnajst in mi je sedaj ostalo še kar nekaj zamrznjenčkov, ki so prišli do petega dneva.

Vsaka od nas ima svojo zgodbo in zagotovo je vsaka po svoje izredno boleča.
Za vse vas upam in iskreno želim, da vam res uspe. Rada pa bi, da uspe tudi meni in zato se želim pripraviti na naslednji korak, saj se očitno ne moremo kar prepustiti, kljub temu, da bi to moralo tako biti.

L.p.

Manja82,

kako je pet let boja za teboj, ce je bil to tvoj prvi transfer? A si mislila, da se ze pet let sama trudita, pride do nosecnosti, nato pa ss?
Ce sem pravilno razumela, je najbrz vzrok nekje drugje in ne v kvaliteti celic,……..
Poglej na stare forume, bos videla, da je Nancy nekaj napisla o tem, saj ona je odsla v tujino v ZDA kjer so ugotovili, da je bila tezava v ss v nivojih dolocenih hormonih (ne spomnem se vec natancno, vendar pobrskaj) , oz. so tranfer morali prilagoditi njenemu zdravstvenemu stanju, saj v nasprotnem primeru bi se ji ponovno ponavljal ss. V Slo so bili vsi poskusi neuspesni, v ZDA pa takoj v prvo uspesen in sedaj je najbrz ze rodila.

Kot sem zasledila predvsem na tujih forumih in internetnih straneh, je ponavadi vzrok za ss zelo banalen, in ga lahko hitro resijo, ugotoviti pa morajo najprej vzrok.

Mogoce bi bilo bolje ugotoviti vzrok ss, preden bi poskusila se z zamrznjencki, ker resnicno ti ne privoscim ponovnega razocaranja.

Manja 82,

na spodnji povezavi, pa bos nasla odgovore o vzrokih za ponavljajoce ss:

http://www.dominionfertility.com/fertility-treatment-faq/#10

Klikni na razlicna vprasanja, in se bodo odprli odgovori.

Kot bos ugotovila, je pomembno, da se v primeru, da se odlocis za prenos zamrznjenckov ali pa ponoven postopek, da se zarodki pred prenosom gensko pregledajo – temu se rece PGD, vendar kolikor mi je znano, v Slo nimajo naprav za tak genski pregled zarodkov pred transferjem.

trendy1,
marsikaj kar si napisala res lahko minimalno prispeva k uspešnosti (par procentov, ki pa seveda štejejo), ampak da po transferju z UZ preverijo kje so zarodki in ti dajo sliko je pa, sori, nemogoče. Zarodki so manjši od zrna moke in to je z UZ nemogoče videti. Potem bi lahko vsak dan preverijali kako se zarodek razvija, kdaj propade ali se “prime”….
pa še osebna: od 4 IVF sem zanosila samo 1x in to takrat, ko mi je 3x vsavljala kateter ker ni šlo, pa še krvavela sem po ET…

Oblacki,

tocno tako – vsak dan ti lahko pregledajo kje se nahajajo zarodki, kako se razvijajo, kdaj so se “prijeli”, itd…… (vse ti tudi dokumentirajo z 4D barvnimi fotografijami). Ne vem kako tega ne ves, vendar je to popolnoma normalna praksa v vseh uspesnih centrih.
Seveda pa to ni mogoce v Slo, ker pri nas imajo in uporabjajo tehnologijo in UZ “iz prve svetovne vojne”. (vsem je splosno znano v kaksnem financnem stanju je nase zdravstvo in koliko se v zdravstvo in razvoj vlaga).

Ti svetujem, da pobrskas po netu, kontaktiras mednarodne klinike (bolje bi bilo, ce bi jih se osebno obiskala), pa ti bodo vse razlozili in tudi pokazali, in bos kmalu ugotovila, da vse tisto kar pri nas pocnejo je dalec od tega kako poteka postopek in procedura v priznanih centrih.

Spoštovana trendy,
že nekaj časa opažam vaša sporočila na forumu, v katerih imate skoraj sovražen ton, ko govorite o slovenskih klinikah in slovenskih strokovnjakih. Upam, da mi ne zamerite moje radovednosti, vendar pa me zanima naslednje: in sicer na koliko in v katerih slovenskih klinikah ste opravljali postopek oploditve in s katerimi strokovnjaki ste prišli v stik.
Hvala in srečno še naprej.

Rozletova,

ne bom govorila o imenih.
Ni nobenega sovraznega tona, me pa posteno jezi, ker se slovenske davkoplacevalske pacientke (in njihove partnerje) zavaja, oz. jim ni predstavljeno in razlozeno kako se to pocne drugje. Cena postopka v Slo je primerljiva z ceno v ostalih drzavah, pa vendar je “storitev” bistveno drugacna (da ne bom spet prevec dirketna). A smo Slovenke kaj manj vredne od ostalih Evropejk????
Moti me, da kljub temu, da smo na repu v Evropi (na skoraj vseh podrocjih), si vecina se vedno zatira oci, oz. ne prizna, da pri nas prevec skripa na vseh podrocjih, vkljucno zdravstvo, ki je osnovna vrednota vsake druzbe.

trendy1,
mogoče imam res samo domače izkušnje, sem pa prebrala marsikatero študijo, prebrskala marsikateri tuj forum, pa nisem prav nikjer zasledila, da bi po transferju spremljali zarodke z UZ. Prav povsod se čaka 2 tedna (oz, nekje delajo uradni test že od 10.dneva) in potem se naredi krvni test, ki pokaže nosečnost. UZ je na vrsti šele kasneje, ko je zarodek tako velik, da ga je sploh možno zaznati. Do takrat pa je edini dokaz nosečnosti nivo b-hcg v krvi, ali sem za luno? Res bi te prosila za kakršenkoli link, kjer bo razloženo, kako se razvoj zarodka spremlja od transferja naprej z UZ.
Glede tvoje kritike pa: na tujih (ameriških in angleških) forumih je veliko govora o tem, kako sploh napraskati denar za IVF, nekateri vzamejo kredit, drugi porabijo prihranke,… Mislim, da smo v Sloveniji lahko kar zadovoljni, da imamo kar 6 postopkov brezplačno. Res ni vse idealno, a v osnovi se držijo osnovnih svetovnih standardov, ni pa “bombončkov”, luksuza, pa tudi kakšni posebni primeri se izmuznejo diagnostiki. Vsaj do takega sklepa sem jaz prišla. Npr. nekje v tujini se po transferju obvezno počiva, jaz pa sem našla študijo, da to celo zmanjša uspešnost (zaradi slabše prekrvavljenosti?). Ali pa dajo pred ET preventivno antibiotik, ki pa dejansko poruši naravno floro in naredi več škode kot koristi (sem tudi našla uradno študijo na to temo).
Meni osebno dol visi za 4D slike, zanima me uspešen postopek. Želim ga tudi vsem vam!

Sama sem v slo probala 3 krat. Lahko bi mi dali se 100 poizkusov, pa jih ne bi vzela. Vsak evro, ki sem ga placala za ivf v usa je bil vreden svojega denarja, zal mi je le, da nisem sla v tujino takoj. Strokovnost osebja je na precej visji ravni kot v slo, da o laboratoriju ne govorim… V usa se zahteva uspeh iz prve, zato se vsi res zelo potrudijo, da kar se da kvalitetno opravijo svoje delo. Antibiotiki, prednisone, estrace,… Pa se kako zdravilo, pa v vecini primerov prinesejo vecji uspeh. Na spletu je ogromno studij za in proti dodatnim zdravilom, moram pa rect, da ima vsak zdravnik svoje izkusnje in navade, ki mu povecajo uspesnost. Meni je v usa ratalo s prve, povedali so pa tudi vzrok, zakaj mi v slo ni uspelo- neustrezen nivo hormonov ob et.
Drugace so pa meni dali slikco ob vstavitvi zarodkov. In sicer dajo zarodke v nek medij, ki je nato viden z ultrazvokom. Gre za to, da je treba zarodke vstaviti na pravo mesto, saj se s tem poveca moznost zanositve.

Nanc, tudi midva po 9 postopkih razmišljava v vseh smereh, pa me zanima zakaj si se odločila za ZDA in kako si to izvedla? Si bila tam dva meseca ali kako? Cena?

Oblacki,

narobe si razumela, da spremljajo vseh 15 dni vsakodnevno zarodke v UZ. Imajo pa moznost, vendar tega naceloma ne pocnejo. Pregledajo pa po transferju , saj je izredno pomembno preveriti kje se zarodki nahajajo.
V tvojo vednost so meni potrdili nosecnost 15. dan po ETju in to z UZ, (in mi tudi pokazali kje se nahaja, izmerili GV, itd.) krvni test pa sem opravila sele cez 3 dni in seveda je bil pozitiven.

V tujini imajo razlicne moznosti zdravstvenega zavarovanja, in nekatere vkljucujejo tudi postopke IVF. Pri nas pa MORAMO placevati dodatno zavarovanje drzavni zavarovalnici, ki ji “dol visi” kako se ravna z pacienti, kaksne pravice imamo,……skratka kot si napisala, resnicno moramo biti “presrecni,” da imamo 6 postopkov brezplacnih, saj smo z tem zagotovili dovolj dela vsem vpletenim v postopke za naslednjih nekaj let. Parom zagotavljamo dovolj stresa, tezav, cakalnih dob (halooooo- celo na dopuste zdravniskih delavcev se morajo pacienti prilagajati!!!????),…….za naslednjih nekaj let. Ker ce bi imeli moznost izbire zdravstvenega zavarovanja tudi pri tujih zavarovalnicah in bi potem lahko pari izbirali kje bi opravili postopek, kdo pa bi potem zapolnil nase cakalnice in se prilagajal letnim dopustom?????
Pa se dodatna tezava bi se pojavila, uspesnost postopkov bi se povecala, in kako bi potem vsa zdravstvena banda, ki je vpletena v to korupcijo imela zagotovljeno delo za naslednjih let?????

Glede pocivanja po ETju imajo razlicna mnenja, naceloma pa je eno mnenje enotno: po prenosu je obvezen pocitek vsaj nekaj ur.

Tudi meni so kot pri Nanc opravili pregled hormonov ob ETju, saj se je prva nosecnost zakljucila neuspesno.

Kot je bilo ze napisano; v tujini je cilj eni in edini: uspesnost postopka! Najbrz so tako neumni, in neizkuseni, da v primeru 3 neuspesnih postopkov vrnejo vecino denarja postopkov (vracilo je odvisno od klinike, naceloma nekje od 70-90%), medtem ko imamo mi moznost “brezplacnega” (poglej na svojo placilo listo, pa bos hitro ugotovila koliko so postopki “brezplacni”) placila 6 postopkov, pa nihce ne odgovarja za neuspesnost dela, celo vec: klanjamo in zahvaljujemo se jim za njihov cas in kvaliteto delo.
Ampak saj je “BREZPLACNO”!

Pozdravljeni,

že nekaj časa spremljam tole debato in moram reči, da se strinjam s trendy. Če greste pogledat
svoje plačilne liste in ugotovite kolikšen del vsak mesec date za zdravstveno zavarovanje (pa ne
pozabit prispevki so iz plače in na plačo) – sem prepričana, da bi v tujini, če bi dali takšen del za
zavarovanje imeli plačano VSE. Meni je zadnjič rekla zdravnica, da stanejo zdravila 100 EUR na
dan in da pri nas, ki smo stare 40 let je to metanje denarja stran. Bila sem tako v šoku, da sem
ostala brez besed. Če jaz zračunam koliko sem dala v zdravsteno blagajno v svoji delovni dobi je
to vrtoglavi znesek, zdaj ko bi rabla pa dejansko njihovo storitev pa dobim take odgovore. Mislim
da so v našem zdravstvu res zgubili kompas, mi pa tudi, ker se nam take stvari ne ne zdijo tako grozne.
Ker smo zadovoljni že, če nas ne nazmerjajo.
Okej pa da ne bom samo negativna (koneckoncev je petek in čaka nas čudovit vikend)…jaz sem se po 2
postopkih v Ljubljani odločila da grem v Mb in moram reči, da je v Mb res veliko, veliko boljše kot v Lj.
Sem pa že odločena (oz. oba z možem), da če tokrat ne uspe, greva v tujino.

In vsem nam želim, da se nam uresniči ta velika želja, da zagledamo tiste pluske.

Spoštovana Trendy,
vidim da se v tem pogovoru že spet mešajo hruške in jabolka (sara_sabrina vi govorite o zdravstvenem sistemu). Jaz pa sem samo želela vedeti, katere klinike v Sloveniji ste preizkusili in jih lahko sedaj kompetentno presojate in primerjate s klinikami v tujini. Pa po moje tudi zadnjih ne moremo vseh metati v en koš, kajne?
Veliko sonca vsem.

Spoštovana ga Rozletova
bi dodala še mojo izkušnje čeprav nisem pristojna, da primerjam centre v tujini lahko pa povem svojo izkušnjo pravzaprav izkušnje. Z neplodnostjo se borim od leta 2006 bila sem v vseh treh slovenskih centrih moram priznati, da se sem se v teh centrih zelo slabo počutila. Naj obrazložim…V začetku sva se začela zdraviti v Ljubljani. Bila sem zelo nevedena in sem slepo sledila protokolom ( čeprav sem se sedaj žal na lastni koži naučila, da bi se morala bolj postaviti zase in bi verjetno, če bi se ne bi rabila še danes ukvarjati s tem). Med samimi preiskavami pred postopkom je preteklo veliko časa napr. slikanje maternice branje izvida čez par mesecev… Nisem zdravnik vendar menim, da če ima človek endometriozo se stanje dnevno spreminja in ne rabim diplomo iz zdravstva, da si razložim zakaj postopki tam niso bili uspešni. Da ne govorim o ultrazvoku, ko se v majhnem prostoru gnete tudi do 20 punc in se ne ve kdaj boš na vrsti. Sramotno in ponižujoče žal pač si neploden in moraš potrpeti. Da ne govorim o nediskretnosti pri oddaji semena …Klinika Maribor izredno prijazne sestre odličen kader če ne bi bilo njih klinika ne bi bila na dobrem glasu. Zdravniki ne komunicirajo vsakokrat drugi zdravnik pred postopokom mi niso nič pojasnili kaj bodo počeli…. Nikoli več se ne bi odločila za ta center.
In seveda še dr. Reš hja malce nesramen, vendar vsaj hiter in včasih tudi nasmejan! Take so moje izkušnje! Ne mislim nič slabega sem vesela če katera pove še za kakšno novo možnost saj se vse borimo za isti cilj…. Tudi vam ga ga Rozletova želim en velik debel plus če ste naša soborka v kolikor pa sprašujete, ker ste iz stroke vam pa želim veliko mero empatije do svojih pacientov in veliko delovnih uspehov

Jaz sem se za usa odlocila prilikom razmer. Moj partner je sel sluzbeno v usa. Izbrala sem si center, ki ima visoko uspesnost, izbrani zdravnik pa se visjo. Podatki o uspesnosti centrov so na internetu. Za vse preglede in postopke sem placala cca 15.000 usd- vkljucena tudi zdravila ki sem jih kupila v slo. V primeru, da postopek ni uspesen, zdravnik v naslednjih postopkih ne racuna nic, kar pomeni da je vsak naslednji postopek cca 6000 usd, oz 3000 ce gre za prenos zmrznjenih zarodkov.
Delajo kratke postopke ki trajajo 10 dni. Kolicina celic pri meni je bila enaka kot v slo pri dolgih postopkih, cca 15 celic. Stevilo zarodkov ki so preziveli 6 dni pa je bila 3 krat vecja kot v slo. Pri tem je potrebno povedati, da imajo enako uspesnost v svezem in zmrznjenem ciklu.
Meni so po mojih navodilih vstavili dva, rezultat pa sta dva fanta, stara mesec dni.

Zarodke pred transferjem slikajo pod mikroskopom, tudi jaz imam take slikice, iz mb. Kaj preverijo z ultrazvokom, nimam pojma, definitivno pa zarodkov ne morejo videt.

Ravno tako z uz ne morejo garantirat, da ne pride do imn. Od transferja do vgnezditve traja kak dan ali dva in v tem času lahko zarodek žal odnese tudi drugam

Pri ivf se to dogaja cca 40 krat bolj pogosteje, kot pri naravni zanositvi in to je statistika tako cwnjene tujine in ne naših baje šalabajzaerjev, glede na mnenje, ki ga imajo eni…

Za tisto, ki je bila v zda na ivf, tvoj postopek je bil cca 70% dražji, kot postopek pri nas. Za tak denar bi tudi pri nas dobila dosti več, samo potem bi žal bilo teh postopkiv tudi dosti manj na voljo…