zdravo, zanima me kaj mi lahko svetujete glede tega problema, namreč imam bulimijo in zlo hitro izgubljam na teži, skrbi me ker mi teža zadnje čase pada, sama pa se želim zelo zredit, sam imam težavo v tem, da ko nekaj pojem zopet postanem nervozna oz, mam občutek kot da bi bilo v meni nekaj tujega, umazanega, imam občudek da me bo hrana umazala po telesu?…ja zapleteno ampak ne vem kaj naj naredim, najraje bi da bi kilograme dobila brez hrane, kar čez noč..jao, vam je mogoče znano to al sem edina s tako čudaško težavo?
lp

zdravo Lola,

občutki, ki jih opisuješ glede hranjenja so pri motnjah hranjenja običajni, kadar se trudiš vzpostaviti nazaj prehrano. Dejstvo je, da se še bojiš hrane in se jo boš še nekaj časa bala. Dobro bi bilo, da bi te kdo spremljal v času tvojega okrevanja – hodiš kam po pomoč, na svetovanje npr.? Medtem, ko se trudiš vzpostaviti ritem hranjenja bi bilo dobro, da se kam vključiš – res je lažje, če lahko s kom predebatiraš kako se s tem spopadati. Kaj praviš?

lp

Tatjana

zdravo, ja hodim na skupine, dejansko se bojim da bom spet postala sama kost in koža in sem že kar na dobri poti, res sem kar šokirana in žalostna, ker učasih mi teža ni padala in mi je obstala na dokaj normalni, zdaj pa kar pada,….veliko se učim za šolo, ker me čakajo pomembni izpiti, učim se lahko brez težav vendar pa me to še dodatno izčrpava,…res pristisk s strani šole nenormalno velik….ampak sama sem si kriva ker sem zadeve prestavljala, zdele pa sem tam kjer sem:S….postajam si manj ušeč kakor sem si bila, zaradi izgube teže, nočem da sama kost hodi naokol…čudno res tako bi rada dobila kile po drugi strani pa se bojim hrane…ja tako kot pravite, bojim se jo, ja….za nekatere mogoče nenavadno zame pa čisto nekaj običajnega. Upam da se navadim karseda hitro obdržati tega “tujca” v sebi…ironično celo zame…

lp

ps: upam še na kakšen odgovor punc s podobnim problemom

Uf, ob vsem kar si napisala se ne čudim, da ti kile padajo – stres lahko na ljudi vpliva na različne načine – včasih kljub temu, da se trudimo jesti in jemo veliko,zaradi raznih pritiskov in naporov (psihičnih in fizičnih) izgubljamo težo. Bi rekla ja, da gre pri tebi za kombinacijo vsega po malem. Malo je ta strah, da se zrediš, če kaj poješ – kljub želji, da bi se, malo potem pritiski v šoli in še težave zaradi bolezni same. Vse se je nakopičlo – včasih te stvari težko obvladujemo.
Kako ti uspe poskrbeti zae v tem obdobju? Mislim, koliko ur spiš, koliko počivaš, koliko telovadiš, se giblješ, koliko obrokov imaš? Kaj ti pomaga, da se sprostiš? Si o tem kaj govorila na skupini?
Vsekakor upam, da ti bo odpisalo dekle s podobnim izkušnjami, da vidiš kako se drugi s tem spopadajo. Med tem časom pa lahko pogledaš kaj bi že sedaj lahko naredila zase, da bi ta stres zmanjšala. Imaš kakšno idejo?

Vse dobro,

Tatjana

ola, ja tako je kot pravite…. sedaj poskušam s strogo disciplino počasi nazaj v življenje brez motenj, ker mi res že use skupaj preseda…spim sicer kar veliko, vendar pa hodim spat šele okoli dveh zjutraj, tako da potem malo dlje spim, drugače sem tudi telesno aktivna saj mi šprt nudi nekakšno notranje zadovoljstvo in razbremenitev, samo sedaj v zadnjih tednih nisem toliko aktivna kot sem bila…sedaj je moja aktivnost učenje…samo da ne telesna ampak umska:). Drugače nimam nekakšnih rednih obrokov, vendar pa si vzamem po potrebi oz. ko začutim da mi nekaj primanjkuje…energijo pa dobim iz sadnih sokov in zelenjavnih svežih..super stvar….drugače pa jem večinoma sadje jabolka, kokosi, avokado, češnej ….use sorte sadje,zelenjave, včasih suho sadje ali oreščke…drugega večinoma ne ker spet dobim občutek tujka v sebi..drugo jem večinoma kadar grem nato bruhat. Drugače pa sem zadnje čase, kar nekako prišla k sebi, ker sem bila že kar precej na tleh…sprostim se v poslušanju glasbe, slikanju in risanju (akti, portreti obrazov, konji..), drugače pa ja v skupini se veliko stvari pogovarjamo vendar na to temo še nismo prišli,…
ja glede stresa pa…resnično ga je preveč…ja mislim da mi pomaga da malce pozabim na vse, včasih grem hodit v kakšne hribe ali kaj podobnega to me napolni s spoštovanjem in močjo, sicer ne vem zakaj vendar pa mi:)…drugače pa včasih ko se mi res nabere ogromno stresa v telesu in ko že mislim, da ga bom premagala le z prenajedanjem, se grem preventivno stuširat z mrzlo vodo in stvar je urejena.:)..

Hja, veš kot beremt voj mejl je jasno, da ti veš kako se sprostit, da poznaš velik stvari, ki so ti všeč, da ti športna aktivnost ni tuja in to je vse dobro. Vendar, ko zdruiš vse kar počneš fizično še z umskim pritiskom glede učenja, pa dodaš zraven nepravilno hranjenje, je jasno kako to, da ti kile padajo.
Za telo je potrebno poskrbeti na več nivojih. Ne samo s športom in sproščanjem tudi z rednimi obroki. Kot praviš sama ti je čudno, če poješ kaj več od sadja, zelenjave in oreščkov. Dejstvo pa je, da ta hrana ne nudi energije, ki jo tvoje telo potrebuje ob vsem kar s edogaja in kg padajo. Logično to se bo dogajalo, dokler ne bo telo dobilo hrane, ki jo potrebuje za funkcioniranje. Vendar spet nazaj k tvojim občutkom – vse je povezano z boleznijo samo. Potreben bo čas, da spoznaš, da je tvoje telo del tebe, da spoštovanje sebe in lepota pomenita tudi več od tega kar si trenutno želiš ti in boš šer abila, da najdeš svojo pot. Vendar je dobro zate, da si v skupini, da iščeš to pot. Vedi, da toliko časa, kot boš rabila bo bolezen trajala.
Mogoče, če že ne moreš povečati vnosa hrane, skušaj vsaj zmanjšati fizično aktivnost. S stresom pa se še naprej bojuj s stvarmi ki te sproščajo-samo, da ni toliko fizične aktivnosti – bolj akkšne kopeli, glasba, risanje ipd. Da telo vsaj malo počiva. Mogoče boš lahko upadanje teže vsaj delno omilila. Je pa edina rešitev dodajanje hrane ki pomaga vzdrževati kg, se ji ti pa v tem trenutku izogibaš. Mogoče bi to temo na skupini odprla kar sama? Je to možno?

LP

Tatjana

Pozdravljeni ponovno,
situacijo bom bolj podrobno razložila….sama sem pristašinja presnega prehranjevanja, ker ko sem se bolj poglobila v raziskovanje prehrane sem ugotovila, da nobena druga hrana ne nudi toliko različnih snovi kot jih ima sadje in zelenjava, in seveda orehi…mislim, da use kar naše telo potrebuje, da se nahaja v presni nekuhani ali mrtvi hrani zato se z njo malogdaj prehranjujem,…naprimer vsi govorijo kje boš s tako hrano dobila maščobe, sladkorje,beljakovine,…ampak vsi vemo da so orehi polni beljakovin, potem sadje polno sladkorja glukoze, ki je od za telo zdravo, maščobe..avokado, kokos….sama mislim da presna hrana nam nudi vse kar potrebujemo….vendar pa je pri takšnem prehranjevanju porebno, kot vemo povečat št. zaužitih stvari, se pravi tudi do 2kg ali več različnega sadja zelenjave,…vendar ker imam sama motnje hranjenja mi to povzroča probleme, saj nikakor ne morem spraviti tolikšno količnio hrane, ki je seveda potrebna za vzdrževanje teže, vase ker imam še vedno slab občutek po večji količini hrane, se pravi po enem jabolku ali dveh še ne po večih se pojavi isti problem kot pri takoimenovani “zdravi” se pravi kuhani mrtvi hrani….mislim da me sedaj malo bolj razumete, ja tudi v skupini bom odprla to temo, ker mislim da je to potrebno…
Mogoče me ne boste razumeli, vendar pa težko vrjamem da mi mrtvo meso ali lepljiv kruh nudita več dobrih snovi za telo kot pa naprimer sadje …vendar to je samo moj pogled na te stvari in vsak ima pravico do drugačnega mnenja in seveda nestrinjanja z menoj.
lp

Pozdravljena,

veliko ljudi na tem svetu ne je mesa, so vegetarijanci ali vegani in imajo popolnoma običajno telesno težo. Koti si napisala že sama, je res, da morajo ljudje v kolikor jedo predvsem hrano, ki jer astlinskega izvora, toliko bolj kombinirati in imeti pogostejše obroke, d zadostijo dnevnim potrebam telesa. Ni fora v tem, da ti ne veš kaj je dobro zate in kaj tvoje telo potrebuje. Ti to prav dobro veš, kar je tudi razvidno iz tvojega pisma. Problem je v tem, kot sama praviš, da imaš motnje hranjenja in potem s težavo obdržiš večje količine hrane v sebi. Kot si najbrž že ugotovila, gre tudi pri tej bolezni za druge vzroke v ozadju. hrana je na prvi pogled glavni dejavnik problema, vendar je problem globji. Osebe, ki zbolijo za motnjami hranjenja imajo pod površjem težave z nezaupanjem vase, nizko samopodobo, ta bolezen je lahko posledica spolne zlorabe v otroštvu, težav v družini – alkoholizem, perfekcionizem, in še mnogo drugega. Kar hočem povedati je, da ni enostavne poti iz tega. In ne glede na to, da si želiš, da bi iemla bolj zdravo telesno težo, ker veš, da je to tudi dobro zate, se tega hkrati bojiš. Šlo bo počasi. dejstvo, da se zavedaš teh vprašanj, ki se ti porajajo je dobro. da veš, da potrebuješ več hrane, je že korak naprej. Kdaj boš zmogla naslednjega pa je odvisno od tebe. Ideja, da te teme odpreš na skupini, je dobra. Da pogledte kje bi lahko začela, majhni koraki, ki si sledijo. Mogoče tudi, da se vprašaš, če te občutek polnega trebuha spominja na kaj? Kakšna asociacija ti pade na pamet ob tem, da bi v svoje telo, dala več hrane od te, ki jo sedaj? Mogoče, da pogledaš kaj so plusi in kaj minusi tega, da bi v telo vnesla več kalorij? Pa boš videla, če sti odpre kakšen nov pogled na to akr se ti dogaja.
V vsakem primeru vztrajaj. Si na dobri poti. Zaupaj vase in počasi boš prišla do cilja, ki ga želiš, četudi, ga v tem trenutku ne upaš in ne vidiš. Ko bo primeren trenutek zate, boš naredila naslednji korak. In največ kar lahko sedaj narediš zase je to, da si nežna do sebe in se opogumljaš, pa četudi trenutno ne zmoreš jesti večjih količin – bistveno je, da si tega ne očitaš.

Vse dobro,

Tatjana