CT angiografija vs. MR angiografija
Spoštovani,
Star sem 52 let. Približno tri leta čutim občasne bolečine v prsnem košu levo in pod levo pazduho, ki se prenašajo na levo roko. Zaradi tega sem pri kardiologu že opravil UZ srca in UZ vratnih žil ter obremenilno testiranje srca. Vsi izvidi so BP. Kardiolog predlaga še CT angiografijo koronarnih arterij, da bi izključil koronarno bolezen.
Na internetu sem prebral, da je CT angiografija koronarnih arterij s kontrastom invazivna metoda – diagnostika. Torej, zaradi stranskih učinkov do pacienta (negativni učinki kontrasta ter velika količina radioaktivnega sevanja), se v zadnjem času za pregled srca (tudi angiografijo koronarnih arterij), uporablja ne invazivna metoda – MR (kardiovaskularna magnetna resonanca). Glede na to, da so rezultati dosedanjih mojih preiskav bili BP, se sprašujem, zakaj bi sedaj moral iti na tako invazivno diagnostiko s stranskimi učinki, ko pa obstaja druga ne invazivna MR diagnostika?
Zaradi vseh navedenih dejstev vas lepo prosim, če mi lahko potrdite, če z metodo MR (kardiovaskularno magnetno resonanco) lahko opravimo koronarno angiografijo arterij in tako izključimo koronarno bolezen?
V naprej se vam lepo zahvaljujem.
Pozdravljeni,
Kardiolog mi je zaradi občasne bolečine v prsnem košu svetoval preiskavo CTA koronarnih arterij. Jaz pa imam vprašanje, ali bi namesto cta lahko opravila MR koronarnih arterij , ker bi baje bila ta preiskava neinvazivna in ne povzroča sevanja. MR če treba bi tudi opravila samoplačniško da bi bilo hitreje.
Hvala za odgovor in lp
Pozdravljeni!
Obe preiskavi sta ne invazivni. Pri obeh preiskav se uporablja kontrastno sredstvo. Preiskava CTA je hitrejša in bolj zanesljiva preiskava za snemanje koronarnih arterij, zato se MRA koronarnih arterij praktično (rutinski) ne izvaja.
Edina pomanjkljivost CTA preiskave je sevanje, ki pa je res minimalno in popolnoma nenevarno. Prejeta doza sevanja je minimalna in ni razloga za skrb. Zelo pomembno je, da je preiskava koronarnih arterij čim bolj natančna zato svetujem CTA. CTA namreč pokaže tudi prisotnost kalcija v arterijah, kar MRA ne omogoča.
LP
Pozdravljeni!
PTCA ni diagnostični pregled. PTCA je kratica za perkutano transluminalno koronarno angioplastiko. To je medicinski postopek, ki se uporablja za odpiranje zamašenih ali zoženih koronarnih arterij (krvnih žil, ki oskrbujejo srce), da se izboljša pretok krvi v srce. Ta postopek se običajno izvaja, če ima oseba koronarno arterijsko bolezen (CAD) ali je utrpela srčni napad.
Med posegom se v zoženi del arterije vstavi kateter z majhnim balončkom na konici. Balon se nato napihne, da se arterija raztegne, kar izboljša pretok krvi. Pogosto se v arterijo namesti stent (majhna kovinska mrežasta cev), ki jo ohranja odprto.
LP
Spoštovani,
Prosim vas za razlago izvida
Ct možganskih arterij:
Kavdalnomedialno izbočenje – sakularna anevrizma C6 segmenta leve ACI meri 9x9x12 mm( LL x APx KK).
Desna ACI je blago fuzimorno širša v C6 segmentu in meri prečno do 5 mm, vzdolžno 6 mm.
ACA sta normalno prihodni, AcomA diferenciran.
MCA in PCA normalno prehodni.
Mnenje:
Sakularna anevrizma C6 segmenta ACI ( 9x9x12 mm).
Vretenasto širša Desna ACI.
Prosim vas za mnenje.
Konzilij se je odločil za poseg preko žile, vendar me skrbi glede posega.
Prosim za vaše mnenje ali je poseg nujen.
Lp
Spoštovani
Glede na velikost sakularne anevrizme (9x9x12 mm) v C6 segmentu leve ACI, bi bilo priporočljivo ukrepati, ker je pri takšnih velikostih tveganje za rupturo precej večje. Pomembno je, da se o tem odločite v sodelovanju z nevrokirurgom ali vaskularnim kirurgom, ki bo lahko podal bolj specifično mnenje na podlagi vaših individualnih tveganj, zdravja in morebitnih drugih dejavnikov.
Poseg preko žile (endovaskularni poseg) je običajno ena od možnosti zdravljenja sakularnih anevrizem, pri čemer se uporablja kateter, da se dostopa do anevrizme. To je lahko manj invaziven postopek v primerjavi s kirurškim posegom, vendar zahteva strokovno oceno in obvladovanje morebitnih zapletov. Glede na velikost anevrizme in tveganje za njeno rupturu, bi bilo priporočljivo, da poseg opravite, vendar je ključno, da se pred tem posvetujete z nevrokirurgom ali vaskularnim strokovnjakom, ki bo upošteval vse dejavnike (kot so vaša starost, druge zdravstvene težave, možnost zapletov itd.). Včasih se lahko obravnava kot nujno, v drugih primerih pa se lahko preloži v primeru, da so vsi dejavniki pod nadzorom.
Konzilij, ki je predlagal poseg, se verjetno opira na te dejavnike, vendar je pomembno, da se o tem še dodatno pogovorite s strokovnjakom za najboljšo odločitev glede vaše zdravje.
LP