Ko prebiraš podatke, vidiš, da ni nič rožnato? Je res tako? Zakaj?

Narod alkoholikov. Žal.

Statistični podatki kažejo posledice prekomernega uživanja alkohola, ki je v Sloveniji resnično prekomerno.

Posledice:

v naših družinah

Veliko družin se srečuje s hudimi stiskami in posledicami zaradi bližnjih ali sorodnikov, ki prekomerno pijejo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji kar 170.000 oseb, ki imajo težave z alkoholom. Poenostavljeno to pomeni, da se s tem srečuje vsaj vsaka četrta družina. Najhujše socialne posledice so nasilje nad partnerjem in otroki, razbitje družine, nezmožnost za delo, bolezni in duševna ranjenost otrok.
Vir: Slovenska Karitas

na naših cestah

V letih od 1991 do 2008 je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil voznik pod vplivom alkohola. Samo v njih je umrlo 1975 ljudi in bilo povzročeno za 1,5 milijarde EUR družbene škode oziroma letno približno 88 mio EUR, kar je 2 mio EUR letno. Vendar te žrtve niso le statistika: so očetje, matere, otroci.
Vir: Direkcija RS za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

na našem zdravju

V Sloveniji je bilo v letu 2006 zaradi alkoholu pripisljivih bolezni in zastrupitev z alkoholom 76.306 dni odsotnosti z dela. Povprečno trajanje ene začasne odsotnosti z dela je bilo 51,84 dni. Nastala škoda zaradi odsotnosti je znašala več kot 3 mio EUR. Umrlo je približno 500 oseb. Najpogostejša vzroka smrti sta alkoholna ciroza jeter ter duševne in vedenjske motnje.
Vir: Inštitut za varovanje zdravja

Narod depresivcev, ki psihične motnje zdravi na več načinov, tudi z alkoholom in agresijo.

Pozdravljam naše sogovornike, ki bodo predstavili svoje izkušnje, opažanja in zgodbe, ki so jih napisale tragedije ljudji

Z nami so

Mateja Markl, predstavnica Direkcije RS za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Robert Štaba, predstavnik Zavoda Varna pot, ki pomaga žrtvam prometnih nesreč

Peter Tomažič, predstavnik Slovenske Karitas, pobudnice in soorganizatorke akcije 40 dni brezalkohola.

Mateja Markl,

koliko nesreč je povezanih s pretirano uporabo alkohola. Ali vozniki, ki so straši vozijo pod vplivom alkohola, ko vozijo svoje otroke?
V akciji 40 dni brez alkohola ste opozarjali na ta problem.

Meni pa se zdi, da nismo narod alkoholikov, ker je to preveč posplošeno.

Se pa strinjam, da je zelo zaskrbljujoče, da imamo tako veliko ljudi, ki imajo kakorkoli težave v zvezi z alkoholom. Ne zdi se mi dobro, vse metati v en koš, ampak bolj analitično razdeliti kdo so, kakšne programe imamo itd. O tem bi morali več povedati.

Pa tudi oglasiti bi se morali vsi tisti, ki smo proti pijanim voznikom na cestah, nasilju v družini zaradi alkota itd.

Zanima me, zakaj se je naša država veliko prej lotila problema kajenja kot alkoholizma in kdaj nameravajo zakonsko ukrepati tudi na tem področju?

Pa še dogovor na Andrejino vprašanje:

Koliko voznikov…?

Vsekakor preveč (po podatkih je povzorčitelj pod vplivom alkohola v več kot tretjini prometnih nesreč s smrtnim izdimo), vendar se po mojem mnenju v splošnem vožnja pod vplivom alkohola znižuje (vsaj v bolj urbanih središčih, kjer je možnosti drugih prevozov več).

Kljub temu pa ostaja problem predvsem odvisnikov, ki ostajajo na cesti. Vendar teh žal samo s preventivnimi akcijami ne bomo mogli doseči.

Pomembno pa se mi zdi tudi vzgajanje mladih – postavljanje norme, da alkohol v prometu nima kaj iskati.

To tudi jaz razmiškljam, vendar se sprašujem, kaj bi se s tem rešilo?

Posplošeno že, vendar je alkoholizem v Sloveniji zelo hud primer. Nedavno smo ugotavljali, da se mu preprosto ne moreš izogniti. Če ne pije oče, je pil ded. Če onadva nista, bo pil mož ali brat. Ali pa mama. Ali pa ti sam/a piješ. Nekdo bo pil. Pa naj razmišljajo, ali se splača ali ne splača vzeti taksi. Če že ne razmišljajo o tem, ali se splača ali ne splača na cesti koga ubiti.

Kar pa se pijanih voznikov tiče, jaz se z njimi ne bi šla nobenega točkanja. Zbogom, vozniško dovoljenje. Za koliko let, je odvisno od promilov. Tistim, ki jih dobijo mortus pijane, bi ga vzela za vedno.

Jaz sicer nisem alkoholog niti ne strokovnjak s področja javnega zdravja, vendar menim, da z nekaterimi ukrepi je država začela že pred leti (Kebrov zakon), torej pred kadilsko zakonodajo.

se mi pa zdi, da je problematika uživanja in zlorabe alkohola veliko bolj družbeno široka in vpeta v veliko področij življenja posameznika. Kar pomeni da je spopadanje s tem veliko težje, zahteva več denarja, raznovrstne ukrepe…

Verjento tukaj ležijo razlogi.

Nekaj podobnega si prizadevajo v Zavodu Varna pot, ki kot nevladna organizacija opozarjajo na črne ceste zaradi alkohola.

Pozdravljeni g. Robert Štaba,
in prvo vprašanje, kje so razlogi, da ste se odločili za ustanovitev takšnega zavoda in as čim konkretno se ukvarjate?

Konkretno:

vsak čas, zdajle enkrat spomladi se začne dolgoletna tradicionalna “sezona popivanja in drogiranja z alkoholom in drugimi opojnimi substancami” tudi v razvpitem celjskem mestnem parku poleg drsališča. Zlasti ob petkih, že dopoldne, se začnejo tja zgrinjati kolektivno gruče mladih, opremljene z žganimi pijačami, cenenim vinom, travico in še čim – in se zadevajo…

Žalosten je pogled na cvet slovenske mladine sredi nasvinjane narave.
Nihče jim nič noče, nihče jim nič ne more. Mestne oblasti – nemočne. Policija – enako vprašljivo, STARŠI? Nekateri so že zdavnaj odpovedali v svoji funkciji, enako kot vsa slovenska družba.

Res je nekaj gnilega v državi Slovenski, da mladi ne najdejo več zdravega druženja in zabave drugje kot v zakajenih mračnih diskotekah, na pijanskih žurih, na preglasnih in prebučnih “zabavah”, kjer redno kosi tudi Matilda s svojo zloglasno koso.

Toplo pozdravljam razpravo o alkoholu. Prosim, da naslednjič povabite še kakšne sogovornike, ki bodo znali kaj povedati o vzrokih za alkoholizem in o zdravljenju alkoholizma..pa mogoče še kakšnega psihiatra ali psihologa za vprašanja o družini in celotni družbi in vplivu alkohola na ljudi.

Če pogledamo kajenje se je marsikaj v zadnjih letih spremenilo v naši miselnosti. Tudi pri alkoholu gre za problem prevelike družbene tolerance in brez spremebe miselnosti, tudi ne bo bistvenih rezultatov.

V tem mesecu sem bil na nekaj občnih zborih. Presenetilo me je, ker so celo na občnem zboru športnega društva postregli z alkoholom.

Mislim, da odvzem vozniškega dovoljenja ne bi rešil problema. Če se je nekdo mortus pijan spravil za volan, mislim da mu to ne bom noben problem narediti tudi brez vozniške.

g. Štaba, mene pa zanima, če je nesreča vaše hčerke, ki je bila prav tako žrtev v prometni nesreči vpliva na vaš odnos in zavzetost za urejanje razmer na naših cestah?

Jaz osebno sem zgrožena nad popivanjem mladih deklet. Če se v petek ali soboto zvečer odpravim v trgovino, jih tam videvam, kako kupujejo najcenejše vino, vodko, pivo. In potem sedijo na klopicah in se nalivajo. Saj s(m)o mladi vedno pili, ampak da so dekleta popivala na enak način, kot ljubljanski brezdomci, na klopicah, na ulicah na tleh … Sprašujem se, kolikšen odstotek njih bo alkoholičark in kaj se bo dogajalo, ko bodo enkrat imele otroke.

Sama sem sicer psihologinja po izobrazbi, tako da nekaj info o socialni psihologiji, fenomenih itd. imam, vendar bi bilo fino, če morda kdo spremlja forum, ki je direktno angažiran v samem procesu zdravljenja odvisnoti od alkohola. Mogoče ap se kdo kasneje ali drugič odzove.

Tudi sama sem bila zadnjič normalen delovni dan na kavi (sestanku) in me je zelo presenetilo, da so ob mizu zraven trije mladci gladko naročili 3 pire – ob 11.30 uri. Kar pomeni, da so verjetno špricali srednjo šolo in niso šli na kavo ampak na pivo 🙁

Tudi sama se večkrat vprašam, kje je tukaj “moč” staršev – kaj lahko naredimo, da bo znal otrok/mladostnik presojati kaj je ustrezno vedenje in kaj nesprejemljivo. Nekateri fenomeni druženja med mladimi (tudi pitja) so mi sicer razumljivi, vendar v določenih okoliščinah, zmernih mejah in brez negativnih posledic.