članek v oni
no, upam, da s tem ne bo prišlo do kratenja avtorskih pravic! intervju je opravila ana turk z dr. petrom papuga, ki se je pred 14 leti začel ukvarjati s tradicionalno kitajsko medicino, ki zajema akupunkturo, zeliščarstvo, masažne in vadbene tehnike…posebej se je posvetil preučevanju prehranjevanja.
V: ko se je pojavila bolezen norih krav in so izbruhnile še duge živalske bolezni, je veliko ljudi opustilo uživanje živalskega mesa. kaj je vas spodbudilo, da ste postali vegetarijanec?
O: ko sem pred odbrimi desetimi leti preučeval tradicionalno kitajsko medicino in ugotavljal, s katerim naravnim zdravljenjem bi bil pri odpravljanju in lajšanju bolezni prav tako uspešen kot s sodobnimi zdravili, sem od izkušenih kitajskih modrecev izvedel, da je poglavitni ključ za ohranitev dobrega počutja in zdravja pravilno izbrana prehrana. če je nezdrava, zbolimo. vendar skupnega recepta, kako naj bi se zdravo prehranjevali vsi zemljani, nimamo. živimo v drugačnih okoljih, smo različnih značajev in starosti,nekateri se več gibljejo, drugi manj, imamo različno močne in šibke notranje organe. vrh tega naj bi vsak užival samo tista živila, ki uspevajo v njegovem okolju, količino in vrsto hrane pa naj bi prilagodil organizmu. kaj je za telo dobro in kaj ne, moramo torej sami ugotoviti. obenem moramo nenehno doponjevati znanje o prehrani iz različnih virov in znanstvenih dognanj, ker se samo tako izognemo neželenim težavam. temu sem sledil tudi sam. zbral sem podatke o prehranjevanju z vseh vetrov in preizkusil pisano paleto jedi. opazil sem, da sem bil pri uživanju mesa nemiren, utrujen, veliko sem se znojil, imel sem neprijeten ustni zadah. nekaj dni ga nisem jedel in ker so naštete težave izginile, sem meso, jajca in ribe nehal jesti za vselej. postal sem takorekoč lahki vegetarijanec.
V: živila, ki jih ne uživate več, vsebujejo veliko beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov. kaj izberete namesto njih, da ohranite harmonijo v organizmu?
O: številni ljudje, tudi strokovnjaki, so že velikokrat dokazali, da lahko brez mesa živimo enako kakovostno ali celo bolje. med drugim to dan za dnem potrjujejo prebivalci indijske dežele gudžarat, kjer vel kot 80 mio ljudi od rojstva do smrti ne zaužije nič mesa, rib in jajc, pa so kljub temu zdravi. številni med njimi dosežejo častitljivo starost. beljakovine in ogljikovi hidrati v mesu so torej enako kakovostni kot v zelenjavi in drugih živilih., zato je vseeno, katere uživamo, z izbiro pa tako pri enih kot pri drugih nimamo težav. beljakovine razen v mesu namreč najdemo v bučnih in sončničnih semenih, leči bobu, grahu, čičeriki; ogljikovi hidrati os v kalčkih, stročnicah, oreških, maslu, jogurtu in drugih živilih.
V: je za tradicionalno kitajsko medicino pomembno, koliko beljakovin in koliko ogljikovih hidratov zaužijemo na dan?
O: to je ena od najpomembnejših modrosti, vendar se moramo najprej poučiti, kaj se z beljakovinami in ogljikovimi hidrati v organizmu dohaja, kajti le tako se lahko preudarno in brez uporabe tehtnice odločimo, kaj potrebujemo in koliko. na poletnem jedilniku naj bi imeli čim več ogljikovih hidratov, ker telo ohladijo in čim mnaj beljakovin zaradi katerih nam je v žgoči pripeki še bolj vroče. poleti je zato priporočljivo na dan zaužiti samo 20 do 49 gramov beljakovin. če jih telo dobi preveč in če so pripravljene premastno in pregosto ter so predvsem mesne, se začnejo nalagati na stenah prebavil, kar lahko dolgoročno spodbudi nastanek bolezni, med drugim črevesnega raka
V: zakaj bi mesne beljakovine bolj ogrožale zdravje?
O: sadje je hitro prebavljivo, zelenjava prav tako, medtem ko prebavila potrebujejo veliko več časa za prebavo sladkrij in mesa, ki se za povrh najslabše razgradi. o tem je poučen poskus, ko kruh in meso za nekaj dni pustimo v gozdu. kruh čez čas splesni, meso pa začne gniti in enako se živili razgradita v človeških prebavilih, zato zaradi mesa velikokrat nastane gnojišče. še posebno skrb vzbujajo, če je mes in njegovih ostankov preveč. gnojišče je takrat tako veliko, da botruje okvari celic. spremenijo se, posledica je lahko čreveni rak, ki je predvsem bolezen mesojedih, medtem ko vegetarijanci zelo redko zbolijo za to boleznijo.
V: bi torej preprečili nastanek nekaterih rakavih obolenj, če bi opustili meso?
O: spremeniti bi morali celoten življenjski slog. več bi se morali gibati in manj razburjati, živeti bi morali bolj umirjeno in manj stresno, korenito bi morali spremeniti tudi prehranjevalne navade in se poučiti, kako okolje in hrana vplivata na telo. redko kdo je vešč znanja, kaj se z živili godi v telesu, natančneje v prebavilih, in če tega ne vemo in če ne vemo, kaj našemu telesu prija in kaj ne, in če jedi izbiramo samo kot čutni užitek, potem nas do zdravega prehranjevanja ločuje še veliko korakov.
V: kako daleč smo slovenci?
O: v zadnjih letih skrbi za zdravje vse več ljudi in marsikomu ni vseeno, kako živi in kaj je. številni so se začeli zanimati za sestavine v živilih, za shranjevanje in pripravo jedi. tudi kupujejo bolj preudarno, medtem ko nekateri še vedno jejo vse mogoče sestavine hrane. veliko napak je predvsem v pripravi jedi.
V: katere napake so najpogostejše?
O: predniki so živeli bolj revno, skromno so tudi jedli. na njihovih mizah so bili predvsem koruzni in ajdovi žganci, zelje, repa, jabolke, slive in podobno, medtem ko so zaradi bede od daleč opazovali dunajske dobrote, ki so bile na pogled razkošnejše in mavnejše, z njimi pa se je prehranjevalo veliko ljudi v habsburškem cesarstvu. ko se je sesedlo in smo dobili novo oblast, so prišli nekoliko bogateji časi, in ker je bil spomin na dunajsko kuho še vdno živ, so začele gospodinje cvreti živila, množično posegati po sladkorju, kuhanje so zamenjale s pečenjem. vse pogosteje je bilo praženje čebule, kar je lahko za zdravje še posebej usodno, kajti olje med segrevanjem spremeni nenasičene maščobne kisline v nasičene, to pa je škodljivo za srce in ožilje. pražena čebula je neprijazna tudi do jeter. nanje slabo vplivata še pekoča drobnjak in česen. zadnji je sicer izjemen, ko smo premraženi do kosti in nas v trenutku ogreje, uporabljajo ga tudi kot antibiotik, vendar je v velikih količinah in ob pogosti uporabi za jetra lahko škodljiv.
V: kar je ukoreninjeno, je težko spremeniti. kako bi torej nejeverne tomeže prepričali, da preveč česna škoduje organizmu?
O: nikoli nisem nikogar prepričeval, naj gre po mojih stopinjah. to niti ni moj namen zdravljenja, kajti skušam pomagati samo tistim ljudem, ki jih skrbi za zdravje in dobro počutje. njim vedno pojasnim modrosti tradicionalne kitajske medicine in jim razodenem, da točka med palcem in kazalcem na nogi kaže kakovost delovanja jeter. če se je dotaknem in nas zaboli, se jetrom ne godi dobro. bodisi zaradi čebule, česna, drobnjaka, kisa ali zaradi drugih živil, ki temu organu škoduje.
V: ženske v zadnjih letih pogosteje zbolijo za rakom na dojki kot za jtrnimi boleznimi. poznate najpogostejše vzroke?
O: eno od zelo razširjenih povzročiteljic je kava, ki je nabolj škodljiva na prazen želodec. spodbudi izločanje želodčne kisline in ker nima kaj prebavlati, tanjša sluznico: čezmerno izločanje želodne kisline lahko botrje nastanku rane, na dojkah pa se lahko zaradi nje razvijejo zatrdline in vnetja, sčasoma ob hormonskih motnjah še kaj hujšega
V: zakaj na dojkah?
O: ker skozi prsi, natančneje skozi bradavice, potuje glavni želodčni kanal, zato je zelo pomembno, kaj ženska uživa med dojenjem in pred njim. poglavitnega pomena je tudi, kako začne dan in s čim.
V: navadno se začne klasično: kruh, marmelada, maslo, kava ali čaj
O: takšna kombinacija živil ni najboljša, saj se kruh, mleko , sir in nekateri mlečni izdelki presnavljajo drugače kot marmelada in druga sladka živila, zato jih ni priporočljivo jesti hkrati. izogibati bi se morali belemu in prmehkemu ter penastemu kruhu, ki vsebuje preveč kvasa, kar je škodljivo za prebavila. škoda je toliko večja, če kruh uživamo sam ali vroč. vselej naj bi ga jedli kot prilogo h glavnim jedem in izbrali naj bi najboljšega. to je domači kruh iz polnovredne moke, ki je trd, ima drobtine in ima čim manj kvasa. a ker prav tako vsebuje gluten, ga je priporočljivo jesti čim manj in v daljših časovnih presledkih. vsekakor pa s kruhom ni zdravo začeti dneva.
V: zakaj?
O: ker se zaradi glutena in lepljivih lastnosti orijema sluznice prebavil. dan bi morali začeti lahkotno in prebavila vsako jutro očistiti. iz njih bi morali postrgati ostanke prejšnjega dne, ki so se v njih nakopičili zaradi napačnega prehranjevanja. strgalo, ki najbolje opravi tako čiščenje, je sadje, učinkovita je zelenjava, vendar ne vsa. to je eden ključnih naukov trasicionalne kitajske medicine, ki nas brani pred marsikatero nevšečnostjo, slabim počutjem in boleznijo.
V: nekateri poskrbijo za čiščenje enkrat na leto. to ni dovolj?
O: vsakoletne očiščevalne diete so vsekakor dobrodošle, vendar so manj blagodejne. teden čiščenja ne bo prinesel želenega učinka, če telo vse leto zalagamo s strupi. jutranje čiščenje je zanesljivo boljše.
V: ampak stara modrost, d je treba zjutraj jesti kot cesar, opoldne kot kralj, zveler kot berač, pravi drugače.
O: nekoč niso vedeli, kako prebavila delujejo. stopnja umrljivosti je bila zato višja, življenjska doba krajša, vzroki bolezni niso bili vselej znani. v zadnjih letih je medicina izjemno napredovala. kužnih bolezni ni več, pomoč ponesrečenim v prometnih in drugih nesrečah je hitra in uspešnejša, kakovost življenja je boljša. vendar moramo za kakovost skrbeti in jo negovati, to pa lahko dosežemo le z znenjem in pravočasno skrbnostjo za zdravje. zato je dobro poznati skrivnosti človeškega organizma, ki deluje podobno kot avtomobil, za katerega velja razumno pravilo, da se moramo z njim zjutraj počasi odpeljati na pot in lahko šele čez čas, ko se motor segreje, hitreje zdrvimo proti cilju. tako je tusi s človeškimi prebavili. zjutraj ni dobro praznega želodca obložiti s salamami, siri, krofi, belim kruhom, zabelo in podobno težko hrano, ker je črevesje ne more urno in spretno prebaviti. posledica je, da se ostanki še hitreje nakopičijo v prebavilih in v njih nastane težka škodljiva obloga, ki je zlepa ne moremo odstraniti. tako postanemo kot slabo vzdrževan avtomobil, ki prej ali slej zaropota in se ustavi. prebavila ravnajo enako in če imajo preveliko breme, še posebno jutranje, zaječijo. takrat je ponavadi prepozno, zato bi morali biti preudarni , še preden bolezen izbruhne, jedi pa bi morali uživati v pravilnem zaporedju. najprej bi morali zaužiti lahko prebavljive solate, potem ne preveč mastno in ne pregosto glavno jed, po kosilu nikakor ne bi smeli jesti sadja, ker v prebavilih naredi zmedo in namesto, da bi organ prebavljal glavno jed, se loti sadja, ki zavre.
V: je treba razodeti še katero od napak pri uživanju sadja, ki je pogosta v slovenski kuhinji?
O: uživati bi morali predvsem sezonsko in avtohtono sadje. torej tiso, ki uspeva ma slovenski zemlji ali v bližnjih državah.
V: so torej banane škodljive?
O: na slovenski trg pošljejo nezrele in tu dozorijo umetno. za prebavila zato niso ravno blagodejne, vendar če se z njimi posladkamo dvakrat na teden, ne bo gorja, medtem ko sta lahko vsakodnevno uživanje in velika količina banan skrb zbujajoča. vrh tega je za zdravje škodljivo vsako pretiravanje. tudi velika uporaba razhudnikov (paradižnik, paprika, krompir, jajčevec, poper) ni dobra, ker vsebujejo toksični in termostabilni solanin. tega strupa ne opazimo na pogled. vidimo ga lahko le pri kaljenem krompirju, ko se na njem pojavijo zeleni madeži. vendar ga vsebujejo tudi drugi razhudniki in pri nobenem ga ne moremo uničiti tudi, če ga segrejemo na 300 stopinj. strup tako uživamo in če to ponavljamo vsak dan, vpliva na zgostitev krvi in škoduje jetrom.
V: kako naj prepoznamo, kaj je za nas dobro?
O: z dobrim opazovanjem . alarmi, da nam jedi ne ugajajo so npr. izguba moči v spodnjih okončinah, utrujenost, lenoba in zaspanost, ki nas napadejo po obroku, vetrovi in napenjanje v trebušnem predelu in rebrnih lokih, bolečine v križu in podobno. dobri opomniki, ki nas pravočasno opozorijo na nezdravo prehranjevanje, so tudi akupunkturne točke. vsaka točka na telesu zrcali delovanje kanalu ustreznega notranjega orgaana in če nas ob srednje močnemu pritisku zaboli, je to opozorilo, da nekaj počnemo narobe. fda jedi niso primerno izbrane, povedo še podočnjaki, vranica, trebušna slinavka, preveč sluzi v dihalih in letni časi. če spomladi trpimo zaradi pomladanske utrujenosti, očesnega vnetja, očesnih ječmenov, nemira in napenjanja, imamo težave z jetri in žolčnikom, če se poleti pojavijo kolcanje, vetrovi, napenjanje in nelagodje v prsih ali trebuhu, nas to opozarja na šibkost srca in prebavil, jesen razodene, kdo ima težave s pljuči, zima je čas, ko trpijo ljudje z občutljivimi ledvicami.
no, kaj več pa jutri…
Madonca Inge, si se pa res potrudila. Jaz časopisov doma nimam naročenih nobenih in ravno danes sem se pripravljala, da pri prijateljici preberem omenjeni članek, pa ga zgodaj zjutraj zagledam tule.
SEdaj sem ga zgolj hitro preletela, potem pa se lotim še enga branja.
Pozdravček Marika
no, še nadaljevanje:
V: omenili se, da napačno izbrano živilo med drugim povzroča vetrove, ki so značilni za fižol. je tudi ta škodljiv?
O: vetrovi so stalni spremljevalci stročnic, zato so ta živila izjema, kajti vetrovi po njihovem uživanju niso povezani z motnjami hranjenja. res pa je, da se vetrovom lahko izognemo, če fižol pravilno skuhamo. pred kuhanjem ga moramo dolge ure namakati v vodi, med kuho pa dodati šetraj, kumino, janež, lovor in podobne začimbe. te zmanjšajo količino težko prebavljivih spojin v stročnicah in posledično rast toksičnih bakterij v črevesju, zato imamo manj vetrov. prav tako je pomembno, da stročnic ne mešamo z drugimi živili.
V: telesni znaki, ki nas opozarjajo na nezdravo prehranjevanje, so znani, prav tako so razodeti vzrok za nastanek številnih bolezni. je potemtakem mogoče pozdraviti tudi natrdovratnejše bolezni?
O: kitajska medicina pozna velika diagnostičnih prijemov, s katrimi prepoznamo, katere so naše šibke točke. obenem svetuje, kako lahko težave odpravimo z ustrezno prehrano, še preden se razvijejo v bolezen. ko enkrat izbruhne, ne moremo več govoriti o popolni ozdravitvi, ampak o vzdrževanju čim boljšega zdravstvenega stanja prizadetega organa. v veliko oporo so kitajska masaža, zeliščni čaji, akupunktura, prehrana in podobno. človek s temi metodami pri številnih boleznih krepi moči enkao uspešno kot z zdravili. tudi pri astmi, kroničnih boleznih in podobno.
V: kaj pa pri prehladih in gripah?
O: prav tako.
V: kako se lahko prehladu in gripi pravočasno izognemo?
O: z uživanjem toplih napitkov, zmerno telesno in psihično obremenitvijo, primernimi oblačili in ustreznim hranjenjem. težka hrana, ki ostane v prebavilih, namreč upočasni pretok lčimfe in zmogljivost belih krvničk v obtočilih in medceličnini, zato prizadene delovanje organskega sklopa vranice, ki je ključna za odpornost proti boleznim. še posebno v teh dneh bi morali zato uživati čim manj sladic, ki povzročajo zmanjšanje zmogljivosti belih krvničk, o čemer je beseda tekla že pred 30 leti, vendar danes marsikdo pozablja nanje in otroci spet brezskrbno uživajo v sladkarijah, ki povzročijo, da pogosteje zbolijo.