Članek v Jani – rejništvo, klufute in spanje pri rejnikih
Ne morem opisati kakšni občutki jeze me mučijo.
Ali 10 letni otrok po spolni zlorabi doma res mora spati v postelji med rejnikoma?
Ali si ta rejnika res ne moreta predstavljati, da je to za otroka res najslabše kar mu lahko data?
Ali ti rejniki res ne premorejo postelje, da bi otrok lahko spal sam v njej?
Ali ni mesečna rejnina dovolj, da bi mu kupili vsaj tisto najcenejšo posteljo ali pa bi namesto nakazila, to storil CSD?
Ali klofutanje otroka in takšno neprimerno spanje v tem primeru res ni dovolj, da ti rejniki niso sposobni za rejnike in si tega poslanstva ne zaslužijo?
Pa kje je ta center? Pa kaj dela direktor? Pa kaj s tega ministrstva za delo in družino … res ne dajejo nobenih navodil, mnenj in pomoči za kar so pristojni?
Kaj lahko tu pomagamo? Meni se zdi, da smo tako nemočni ob takšnih dogodkih, centri za socialno delo pa tako togi in birokratski.
Seveda ni prav, da mora otrok po spolni zlorabi spat med dvema odraslima- TUJIMA človekoma, tudi ni prav, da socialne delavke ne naredijo nič,….
Zgodbo poznam (ne samo iz revije), direktor centra se je tej rejniški družini najavil na obisk in je tudi prišel, deklica pa mu je pokazala “njeno” posteljo. In to je vse kar je storil center.
Rejnica pa je v tem primeru pač prepričana, da je največji dobrotnik, ker otroku nudi streho nad glavo…
Sicer sem se oglasila že v članku, pa vendarle še tukaj:
Narobe je, da staršem, ki za otroke ne morejo/znajo/nočejo..skrbeti, ne odvzamejo roditeljskih pravic! Pravzaprav se ne zgodi prav nič drugega kakor to, da ukrep doleti otroka in to tako, da ga prestavijo v drugo okolje. Staršev pa ne doleti nič – nikakršen ukrep, še finančnega preživljanja otroka so odvezani, lahko pa o vsem odločajo!!!
Zakonodaja je jasna – odvzemu roditeljskih pravic lahko sledi vrnitev le teh, če se kaj popravi/spremeni…otroku pa bi moral za ta čas pripasti skrbnik z imenom in priimkom!
Tako pa vse ostane enako in v resnici ni nikogar, ki bi bil osebno zadolžen za otrokovo dobro. Če se starši razvežejo, svoje odločitve v zvezi z otrokom prinesejo pred sodišče, ki jih preveri z vidika najboljšega za otroka- pa otrok vendarle ostane z enim od roditeljev. Če gre v rejništvo se pa ne zgodi nič od tega. Za otroka ni sodno odločeno nič (kar je kršitev mednarodne konvencije o uresničevanju otrokovih pravic – mimogrede: ali ob navajanju KOP nihče ne pogreša tudi navajanje MEKUOP in morda ga zato ni, ker se tako evidentno krši…). Nato vsaj eden od teh razvezanih staršev (ali pa oba) budno pazita kako se godi otroku. Če gre pa otrok v rejništvo, so starši že prej odpovedali in je otrok moral iti ravno zato, ker niso ustrezno skrbeli zanj – ti isti starši še naprej na isti način “skrbijo” zanj – druge odrasle osebe, ki bi bila odgovorna za otroka in zanj tudi odgovarjala osebno, pa se ne postavi. Tako se nihče ne pritožuje (saj tudi nihče ne sledi otrokovemu življenju, če pa že nima stvarnih pristojnosti), če za otroka kaj ni dobro. Ostane le otrok (ki ne zna in ne zmore upora in tudi ne more vedeti kaj mu pripada, kaj sme terjati in kako…), rejnik (ki je lahko dober ali slab), socialni delavec, ki je otroka namestil (in to je “gotovo” storil dobro, saj je tudi izbral rejnike) in starši, ki so takšni kot so bili poprej, če ne gre še na slabše. Če je otroku slabo (kaj šele, če se poškoduje ali umre) – kdo se oglasi v njegovem imenu in zanj? Če je sreča že kdo, če je nesreča pa ne. In zato se ministrstvo hvali, da v rejništvu ni pritožb in če je katera, je pa neupravičena. Rejniki so tudi zelo zadovoljni, kar mene osebno zelo čudi, če ne zaradi česa drugega pa zato, ker sem za svoje delo tako zelo podcenjena! Toda otrokovo dobro ne bi smelo biti prepuščeno sreči in nesreči – potrebna je osebna odgovornost – z imenom in priimkom!!! To pa bi bil le skrbnik ali kolizijski zastopnik, ali…
Vse je narobe zato, ker se zgodbe z rejništvom vedno končajo – a resnica je popolnoma drugačna – tu se šele začnejo (in se pometejo pod preprogo dobrodelnosti in dobrega srca in prekrijejo s tistim stavkom “tako dobri ljudje” so ga vzeli za svojega.).
A pravice vzeti rejenca za svojega sploh nimajo (če bi že tudi imeli željo), ker so tu starši z vsemi pravicami in dolžnostmi – razen če bi odkrito in sodno določili, da so starši svoje pravice (vsaj začasno zapravili) in bi te pravice dali komu drugemu. Če je stvar dolgotrajnejaša pa za stalno in to lahko pomeni le posvojitev in ne rejništva!!
Tako pa najdete v spisih centrov razlage, da se je otroku iskala trajnejša namestitev – saj rejništvo to ni!!! Trajnejša rešitev (če se išče) se ne sme imenovati rejništvo, temveč posvojitev. Rejništvo naj bi bil kratkotrajni ukrep. To pa bi mogel biti le, če bi socialni delavci namesto z rejniki in rejenci (ki socialno niso sporni) delali z biološkimi starši. Pa velikokrat niti ve vedo kje so, kaj šele, da bi se delalo na njihovi resocializaciji…
V resnici gre v vseh tako hvaljenih rejništvih, kjer je govora o popolni sprejetosti otroka za člana te družine, za prikrito plačano posvojiteljstvo – in verjemite – tega je tudi med novimi kandidati za rejnike vedno več…saj je razumljivo, ko pa ne gre drugače in se ne da nikomur nič dopovedati!
Zgleda, da je bilo o tem primeru govora na tej javni virtualni tribuni.
O otrocih, varovanju njihovih pravic in zlorabah je bilo že spregovorjeno na Javni virtualni tribuni: http://med.over.net/phorum/read.php?f=151&i=499063&t=499063
Odvzeti starševsko pravico je dober predlog! Pa velja to za vse starše? Tisti,ki se borijo,da otroke dobijo nazaj s težkim srcem berejo takšne besede. Tisti starši,ki pa so kar pozabili,da otroci nekje so in se na njih spomnijo čez leta..ja sedaj pa bi ga imel pri sebi,takšnim pa se bi naj res vzelo roditeljske pravice.Še otrok ve ,če se boriš za njega,da se bo vrnil domov in ne moreš ga kar zapustiti in pustiti v rejništvu…pa če ga rejniki imajo še tako za svojega…saj se ne boriš,da ga vzameš njim temveč,ker moraš in si dolžan za njega skrbeti ne pa država.
In če ima starš svojega otroka rad mu bo pripravljen tudi dati kaj potrebuje.Če tudi je v rejništvu ! Otrok pa rabi zraven ljubezni še veliko več.Mislim ,da je otrok najbolj srečen,če tudi staršu lahko reče kupi mi šolsko torbico,ker bo jo sigurno z velikim veseljem nosil in bo vedel,da starš ima interes za njega skrbeti ne le država.
Tisti starši,ki so jim odvzeli otroke ne bi smeli pozabiti,da so dolžni po svojih močeh otroka preživljati…centri pa si ne bi smeli privoščit ,da celo staršem to prepovejo z grožnjami…DA OTROK V REJNIŠTVU NE RABI NIČESAR!! Pa še kako je otrok vesel ko obuje nove čeveljce…pa če bi jih vsaki dan lahko bi jih….
Ne ga. Darja nisem prebral ker ne berem takšnih časopisov.
Po prebranem na tem naslovu, ne vem kdo je nestrpen saj nisem bil zraven in ne morem govoriti, kaj je res in kaj ne. Če je bil otrok zlorabljen s strani rejnikov so vsekakor kazensko odgovorni in se lahko zoper njih sproži postopek.Pač tako kot vse, je potrebno dokazovati po pravnih postopkih.
Če pa je zloraba to, da je npr. najih Miha želel spati pri nama, sem pa tudi jaz kriv zlorabe svojega otroka.
Kdo pa govori o tem, da je bil zlorabljen s strani rejnikov? Otrok sam je povedal v članku, da je bil zlorabljen s strani dedka, zato je morala v rejništvo. Ko je dedek umrl, ni bilo razloga, da se vrne v svojo družino, čeprav so bratje in sestre normalno živeli doma. In sedaj pri 21 letih se ta isti otrok pritožuje nad rejniki, ki so mu ljubeznivo nudili dom in ljubezen in podporo. Ali ni ta otrok že dovolj star, da se postavi na lastne noge in poskrbi zase. Težava je bila namreč v tem, da rejnica ni zmogla odrasle osebe več oskrbovat in je bila mnenje, da njenih uslug ne potrebuje, zato se je rejnica rejništvu odpovedala. Nastal je pa problem, ker je rejenka ostala brez denarja, ki ji ga je rejnica izročila. Zanimiv članek. Težava je le v tem, ker novinar ni bil toliko pozoren in je navajal osebe z imeno in priimkom. Veliko napak,…
Ohjej jej. Sem povedal da nisem bral tega časopisa. Odgovoril sem na temo tega naslova ko naj bi bila rejenka spolno zlorabljena in potem je spala med rejnikoma. To je naslov tega foruma. Obljubim da bom poiskal ta članek in časopis ter odgovoril ko preberem.
Žal se nisma razumela, se bom potrudil do naslednjič.
Če ste že govorili o tem članku, ki je v naslovu (o zlorabi rejenke s strani rejnikov), vam bom pa še sama odgovorila. Ja, prav je da kazensko odgovarjajo. Problem je tudi tak, ki se kaže v tem primeru. Še enkrat povem, da se ZIRD ne izvaja in tako tudi ni kontrole nad rejniki. Tudi to ni prav. In še v drugem primeru: tudi rejenka je že polnoletna in verjetno bo kazensko odgovarjala. Pa še tretji primer: CSD in direktorica CSD Grosuplje je kazensko ovadena in bo odgovarjala. Torej če združimo te tri primere ali lahko govorimo, da se zadeve rešujejo na sodišču? Zakaj nam ne dajo hitra sodišča ob nastanku rejništva, pa mogoče ne bi bilo potrebno kasneje kazenskih.
Točno tako draga moja gospa Darija, mislim da imate prav,potrebno bi bilo delati na nekaterih področjih hitreje kot drugje – hitra sodišča – dobra zamisel. Kje se ustavi, verjetno v zakonodaji in vladi, ter mogoče malo pomagati priti sodnikom do tega spoznanja. Čeravno so ravno sodniki odvisni od veje oblasti.
mislim pa da vas nisem popolnoma razumel- kaznovati rejnike, kjer je otrok spal med njima ali ste mislili na kaj drugega. Ker če ste mislila na to da je spal med njima in to se ne sme, sva kriva tudi midva z ženo. Četudi je Miha imel svojo posteljo – pa ga je bilo strah spati sam.
Grosuplje – spremljal sem po TV. Žal veliko nejasnosti za sodbo komurkoli od vpletenih. Na žalost verjetno bodo spet otroci žrtve čakanja in sodbe.
Veste sem pa se naučil v vseh mojih letih, da je nemogoče zaščitite vse in vsakogar. V nebo vpijoča krivica, toda žal…
Tudi najin Miha sedaj kar trpi, ker bi rad spoznal svojo mamo in je ne najdemo. Smo se že obrnili na RK in Karitas in razne institucije.
Saj naju ni strah, da naju ne mara, hoče vedeti samo zakaj in jo videti. Pa mu ne moreva pomagati skoraj nič – in tako se morava sprijazniti s tem da sva namočna in odvisna od sreče in iznajdljivosti drugih.
Ne nisem mislila, da je potrebno rejnike kaznovati, ker je otrok spal med njima. So pa v rejništvu te meje zelo majave. Kdo jih sme določit in kje so? Kaj je zaušnica in kaj pretepanje? Kot ste že sami rekli, kaj je vzgoja in kaj avtoriteta?…. Še bi jih lahko naštevala. V “normalni” družini bi naj bilo to jasno, čeprav več danes ne vem kdo je lahko meni sodnik in kdo je tisti, ki bo rekel, da smo “dobra” družina. Vsak ima svoje meje, svoje kriterije, nazore, pravila, … Vsak po svoje vzgaja. Starši smo različni, otroci prav tako, okolje še bolj,… Si predstavljate, de je nekdo nekje blizu vas in reče: ta družina je pa vredu, ta pa ne,…
In tukaj se pojavi razlog za natančno definicijo rejništva. Če je to institucionalna oblika javne službe vzgoje in varstva pri tujih ljudeh na podlagi odplačnega pogodbenega razmerja, potem bi že moralo biti jasno, kaj se v rejnikovi hiši sme ali mora dogajati, kdo je odgovoren za to in kdo ima kakšne obveznosti in pristojnosti.
Če je pa to (kot pravi Erzarjeva) “pač neka družina”…potem je pa rejenec dan v milost in nemilost osebni presoji in ravnanju, življenskemu stilu in spodrsljajem vsakega izvajalca (rejniške mame in očeta, kar je bil še do nedavna zelo priljubljen izraz) in država v resnici z ukrepom “ustvarja” družine…
In potem se zgodi članek v Direktu, ko si je odrasla rejenka drugače zamišljala rejniško družino, kot rejnica in to zelo na glas in zelo odmevno povedala, kar pa še ne pomeni, da ena ali druga nimata prav. In kdo to ve, katera ima prav, kdo bo presojal o tem, katera prav misli, da vzgaja,….????? Če bi imeli jasna pravila, do tega ne bi prišlo, razen če se pravila kršijo, potem pa je tako jasno, kako dalje,…