Spoštovani

Pred časom sem zasledila članek, v katerem je pisalo, da naj bi operativni posegi ne bili nujno potebni pri odpravi težav z inkontinenco. Sama se namreč z njo bojujem že kar nekaj časa in ker imam težave že samo z mislijo na poseg se na vas obračam v upanju, da mi boste lahko pomagali.
Sedaj vas pa sprašujem, od česa vse je odvisno ali bo bolnica deležna operativnega posega ali ne, ter v kolikšnem časovnem razmaku se lahko takšne odločitve sprejmejo. V kolikor bolnica izrazi željo, da ne želi pod nož, ali se lahko njeni želji ugodi ali ne? Ter nenazadnje, ali se da priti do istih rezultatv tako z, kakor tudi brez operativnega posega?
Najlepša hvala Sabina

Prekopirano:::

Spoštovani,
Prepričana sem, da vam operativnega posega ne bi predlagali, če ne bi bile
izčrpane ostale možnosti pomoči pri obliki inkontinenci. Seveda je na vam ,
da se odločite. Vaša osebna pravica je , da odločata o lastnem zdravju in
posegov v telesu. O nujnosti težko, kaj svetujem, ker imam dovolj podatkov.
Vendarle predlagam, da o zadevi se še enkrat z zdravnikom pogovorite in
premislite o prednosti, ki vam jo ponuja kirurško oblika zdravljenja.
Lep pozdrav,

Lili Leskovic

Pozdravljeni Sabina!

Žal niste napisali s katero vrsto urinske inkontinence se bojujete. Operativni poseg je namreč samo za zdravljenje stresne urinske inkontinence. Pri tej nam voda običajno uide kadar kihamo, kašljamo, se smejimo ali dvigujemo bremena, hodimo po stopnicah ali po hribu navzdol. Za operativni poseg je edini pogoj diagnoza samo stresna urinska inkontinenca, ker pa vse bolnice niso primerne zanj, jo predlaga vedno ginekolog, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem urinske inkontinence (uroginekolog), vendar šele takrat, ko je običajno neuspešno opravljeno konservativno zdravljenje le te. V primeru, da bi vam zdravnik predlagal ta poseg, se ga ni potrebno bati, saj je maloinvaziven, pri nas pa bolnice zapustijo bolnišnico naslednji dan po opravljenem posegu. Uspeh po operaciji je trenuten. Poseg lahko zmeraj odklonite, če ga ne želite. Stresno urinsko inkontinenco se v začetni stopnji da pozdraviti z rednim izvajanjem Keglovih vaj, tudi z stimulatorjem in v takem primeru operativni poseg ni potreben. Če je urinska inkontinenca že močno prisotna se je brez operativnega posega skorajda ni moč znebiti. Življenje pa je vendarle veliko lepše in kvalitetnejše živeti brez inkontinenc kakor pa z njo.

Veliko poguma vam želim pri nadaljnem zdravljenu.

Lorena Meglič, predsednica Društva Mena Maribor
Tel.: 02/320 20 75; 040 462 029