čisto drugačna osebnost odkar ne kadim ?!?

Pozdravljeni!
ne vem več kam bi se lahko obrnila, ker imam občutek, da me nihče ne razume. pred tremi mesci sem nehala kaditi, kadila sem kar precej, fizično se počutim veliko bolje, psihično imam pa občutek, da sem totalno drugačna kot sem bila prej..ali je to možno??
pred leti sem doživela hudo tragedijo in takrat sem tudi začela kaditi, ker so mi svetovali, da cigaret zmanjša napetost in živčnost…ne vem, če so mi pomagali…vendar zdej sem nehala kaditi in opažam sama pri sebi občutne spremembe…nisem zadovoljna s sabo, v meni kar neka jeza vre (sploh ko si kaj spijem) na osebe na katerim sem že kao oprostila pa pogrevam stare teme, spravljam se na prijatelje občasno in fanta, doma veliko “brezveze” jokam, ker prej nisem nikoli jokala…imam grozna nihanja razpoloženja, še pred dvemi urami sem veselo kofetkala s prijateljico, zdaj doma sem se pa pogledala v ogledalo (zredila sem se 8kg odkar ne kadim) in sem v trenutku postala depresivna in jokam že dve ure…
kaj mi lahko svetujete?? ali se mi vse to dogaja ker ne kadim več in si ne “zamegljujem” več problemov ali zakaj nisem več vesela polna energije punca kot sem bila še pred pol leta…se bom stabilizirala na staro osebnost ali je človek čisto drugačen ko neha kaditi?? lepo prosim, če ima kdo podobno izkušnjo ko je prenehal kaditi po več letih, če mi lahko svetuje in me potolaži, da se bo to samo nehalo ali imam kakšen resen problem bipolarne motnje?!?!
najlepša hvala

Draga “ema25”!

Zelo zelo sem vesela tvojega sporočila! Že dolgo nisem dobila nobenega sporočila na forum, a ravno danes, ko sem se spravila na forum, da napišem nekaj sama od sebe, kar bi rada delila z vami, ki pridete na forum, me je pa počakalo še tvoje pisanje… Kako lepo!

Kar si izpostavila kot svoj problem, ni po mojem občutku nobena bipolarna motnja ali kaj takšnega hujšega (in kot nalašč ravno v službi pokrivam tudi področje bipolarne motnje razpoloženja). Za vsak slučaj, da boš bolj mirna, pa se lahko obrneš po nasvet na psihiatra. Boš videla po občutku, kako boš razpoložena glede tega. Če bi se tvoja stiska stopnjevala, vsekakor ukrepaj. A morda bi ti vseeno napisala še nekaj stavkov o tem, kar jaz mislim o dogajanju po prenehanju kajenja.

Omenila si, da si pred leti doživela hudo tragedijo… Vidiš, po moje je to bistvo problema oz. se je tam začelo vse skupaj. To je verjetno vzrok, da si se sploh lotila cigaret – da bi lažje preživela noro bolečino, ki si jo občutila ob tragediji. A namesto, da bi se čisto do dna spustila ob tem in si do konca pustila doživeti grozno bolečino, si se nekako “omamila” s cigareti. Seveda, cigarete so kot anestetiki, ki zmanjšajo bolečino na minimum oz. poskrbijo za to, da čutimo čim manj, kot se da. Tisti, ki so ti tako svetovali – da te bodo cigarete odrešile bolečine, so najbrž imeli v mislih le najboljše zate, a vsekakor so se v resnici premalo zavedali, kam te to lahko pripelje. Res je, da so te cigarete morda na kratek rok celo rešile pred najhujšim, a na dolgi rok so ti očitno naredile medvedjo uslugo. Kajti namesto, da bi se ob hudi tragediji res v celoti spoprijela z vsem hudim, so cigarete bolečino potlačile in ker se bolečina ni lepo počasi razgradila, je začela nekje v tebi živeti svoje življenje. Vse, kar zdaj čutiš, ko si nehala kaditi, je zelo popačena bolečina, ki si jo takrat odrinila od sebe, ker si se je bala.

Zdaj je tako, kot je. Zdaj imaš izkušnjo, kako človek preboleva hudo tragedijo s pomočjo cigaret in kam te to pri-pelje. In zato je morda zdaj čas, da nekako prikličeš tragedijo nazaj in podoživiš bolečino, ki ti je takrat grozila, da je ne boš zmogla preživeti. Če jo boš lahko podoživela sama, OK. Če pa to ne bo možno, ti svetujem, da se obrneš na nekoga, ki se ukvarja s prebolevanjem tragedij, podobnim tvoji takrat.

Cigarete sploh niso pomembne same po sebi in je bolje, da se sploh ne ukvarjaš z njimi. Čeprav je veliko tega, kar te zdaj “matra”, najbrž posledica ti. abstinenčnega sindroma. Nikotin povzroča hudo kemično odvisnost in če se ga kar tako, čez noč, želimo rešiti, po navadi ne gre tako z levo roko.

Poglej, lahko ti iz svoje najnovejše izkušnje spet povem, kako dobro izkušnjo imam s homeopatijo. Najmlajši otrok je v četrtek dobil norice. Najprej sploh nismo bili prepričani, če so to res norice, a ko je v petek zjutraj prišel k meni v sobo ves pikast, sem vedela, da je to to. Čez dan je bil potem še kar OK, zvečer pa ga je začelo matrati. Ker smo doma drugače vsi na homeopatiji, sem čakala, da dobim našo homeopatinjo. Res mu nisem hotela dajati sirupa, ki mu ga je predpisala uradna pediatrinja. Ponoči je zelo slabo spal in se še v spanju praskal. V soboto je šel moj po sirup v lekarno. Tamalemu ga je dal ob 12. uri. Sirup je drugače res močan. A ob 15. uri je otrok še kar ječal in se praskal ter ni mogel normalno spati. Proti večeru sva se slišali s homeopatinjo, ki mu je predpisala homeopatske kroglice proti noricam. Ej, ne boš verjela, samo da jih je vzel, je bil takoj boljši. Lepo je jedel, lepo je spal, norice se mu že sušijo, spet je risal, ker prej je skos poležaval, itd. itd. Za primerjavo: Ko sta imela norice starejša 2 in še nismo bili vsi na homeopatiji, sta veliko bolj nasrkala. Pa sta tudi imela vse živo doma od uradne medicine…

Ne vem, jaz lahko do zdaj o homeopatiji povem samo najboljše, pa jo uporabljam že od leta 1997. Morda bi se tudi ti lahko z njeno pomočjo zvlekla iz te črne luknje… Zato ti napišem telefonsko homeopatinje, pri kateri smo vsi doma zdaj že kar nekaj let: DR. ANA KRUŠIČ KAPLJA, 031/369-409.

Draga ti, upam, da si našla v tem pisanju nekaj zase…! Srečno ti želim, pa morda pobrskaj malo še po mojem sporočilu, ki ga bom zdaj še v zvezi z regresijo zapisala!

Maja

jao jao. kako napisano. hehe.
jah jaz lahko podam samo moje osebno mnenje. nimam izobrazbe v tej smeri.
am. jaz sem kadil. in sme imel abstinenco eno leto. po enem letu je bilo vsega hudega mimo.
res da ni bilo celo leto hudo ampak po enem letu je bilo vsega konec.
prvih 14 dni je bilo hudo! res hudo. pol dva meseca šit. pol ene par mesecev ok. pol pa spet mal za kake dva meseca pa spet ok. pa za finiš še kak mesec sem mel skomine.

zdej pa tko. rad bi povedal, da sem prebral, pri nas, v sloveniji, na enem od portalov kjer objavljajo novice (ala siol planet al pa recimo 24 ur; nekaj takega) da so zdravniki ugotovili, da kajenje ful pomaga. da so bivši kadilci ful bol zdravi kot so bili prej. da so in bivši in še kadeči kadilci bolje zdravi od nekadilcev. ter, kot že veš, jetreba kaditi v zmernih količinah.

jaz bi ti priporočal, da kadi naprej. res pa je, da je kajenje drago. veliko stane. tako da pomisli na kako količinsko nabavo čistega tobaka kje iz južnih krajev pa daš v škatlo za čevlje naseckanga pa nek vlažen karton, da se tobak ne izsuši. pol noče ne goret ne v nitkah je. no, mal sem zašel. hehe.

nisi napisala, razen če sem spregledal, koliko časa je že odkar si nehala. to je važno. lahko da imaš abstinenčno krizo pa te meče. da imaš popadke. če bi tko rekel.

jah za ugotavljanje bipolarnosti veš kako je. zdraviki bodo ugotovili. če bi se ti vmes spotoma to pojavilo.

jaz sem kadil kar dosti. zato sme tudi nehal. ker me je na koncu že sililo na bruhanje. se mi je spahovalo. dvigovalo. hehe. p********* po cigaretih. lol.

jah no. jaz bi na tvojem mestu počakal do enega leta da mine abstinenca. pravijo da je splošno do enega leta. ali pa začni nazaj kadit. če si kadila zmerno, to je 0,5 škatlice na dan, potem to ni ne breme za telo ampak je zdravilno in ni niti strošek omembe vreden. 1,5€ per day je čist OK.

recimo tko. LP!

Dragi “Alen Tokmadžič”!

Me veseli, da bereš sporočila na tem forumu! Pripomnila bi, da je zelo dragoceno, da smo na svetu različni ljudje z različnim znanjem. Kolikor nas je, bo vsak drugače razložil neko zadevo. Na koncu pa se mora vsak od nas na podlagi srca odločiti, kako bo ravnal s tistim, kar ga muči. In če poslušamo srce, se nikdar ne zmotimo.

Srečno!