Pozdravljeni dr. Cerarjeva,
moja dvojčka (stara 3 mesece, rojena pri 32 tednih) je nevrologinja iz razvojne nevrološke ambulante na pediatrični poslala na UZ glave. Januarja, ko sta bila vaša pacienta na EINT, ste jima vi delala UZ in takrat ste rekla, da je vse BP. Pri tokratnem UZ pa so za enega od fantkov v izvidu zapisali, da vidijo “cistično tvorbo”.
Dobila sem le ta izvid v roke, kaj več, kako razlago ali kaj drugega, še čakam od nevrologinje. Me pa seveda kot frišno mamo ta termin žuli in težko čakam pošto iz nevrološke ambulante. Zavedam se, da je tako na suho, če sam ne vidiš zadeve, težko reči. Pa vendar… glede na to, da vi januarja na UZ niste našla nič, zdaj pa kot kaže nekaj je – ali je to lahko kaj posebnega, nič posebnega,… ?
Vnaprej hvala za odgovor, tjasa

Draga Tjaša,

težko ocenim, za kakšno cistično tvorbo naj bi šlo. Dozdeva pa se mi, da gre za “cisto v kavdotalamičnem kotu, najverjetneje po subependimalni krvavitvi”. Torej je v tem primeru cista v žilnem pletežu, kjer je bila lahko (ali pa tudi ne) po rojstvu manjša krvavitev. Obenem je čisto mogoče, da gre le “virtualen” prazen prostor na meji med 3. in stranskimi prekati, ki se ob UZ pregledu včasih vidi kot mehurček – cistica. Če gre za kaj od tega, ste lahko povsem mirni – gre za UZ izvid, ki nima nikakršne povezave s težavami ob rojstvu ali posledicami kdaj kasneje. In ki je često slučajna najdba, ko delamo rutinski UZ pregled.

Seveda je možno, da gre za kaj drugega – a vam to lahko razloži le tisti, ki je delal preiskavo oziroma pisal izvid. Pravzaprav ne “lahko razloži”, ampak “vam mora razložiti”.

Če bo skrb prehuda ali če ne boste dobili pomirjujočega odgovora od tistega, ki je delal preiskavo oziroma od vaše pediatrinje, pa se še kaj slišimo ali beremo.

Srečno,

Dober dan dr. Cerarjeva.
Hvala za pojasnilo. Ja, res piše, da je cista v kavdotalamičnem kotu. Torej mi ni treba skrbeti. 😀
Pojasnila, razlage ob/po UZ nisem dobila nobene, pa tudi kakega končnega izvida s strani nevrologa PK še vedno ne. Žal tudi lahko ali mora ni vedno prakticiran in v takih primerih nas potem črv nevednosti žre.

Še to bi vas vprašala: kaj pomeni, če sta stranska ventrikla minimalno širša v področju okcipitalnih rogov (to je še navedeno v izvidu UZ) in ali to, da je imel tale naš fant ob odpustu iz porodnišnice (star 4 tedne) obseg glavice 32,5, pri 14 tednih pa 41,5, problematično. Naša pediatrinja je namreč nekaj brundala, da je to preveč, mu glavico znova izmerila, a na koncu vseeno nič konkretnega rekla.

Lep pozdrav, tjasa

Draga tjasa,

okcipitalni (zatilni) rogovi stranskih ventriklov so vedno nekoliko širši kot frontalni (čelni), torej “minimalno” označuje normalnost.
Močno (izrazito) so razširjeni takrat, ko pride zaradi motnje prekrvavitve možganovine ob njih (praviloma še pred porodom, kot posledica vnetja – horioamnionitisa) do propada tkiva – po rojstvu to spremljamo z ultrazvokom najprej kot “povečano ehogenost, flare”, ki mu sledi nastanek drobnih cistic, kar imenujemo z diagnozo cistična periventrikularna levkmalacija. Ko se “raztopijo” tudi vmesni deli, se cistice zlijejo v eno in se “združijo” s stranskim prekatom.
Gre torej za spremembe, ki so z ultrazvočno preiskavo “nezgrešljive” – torej pri vašem dojenčku zanesljivo ne gre za kaj podobnega.

Kako raste obseg glavice, je odvisno od kar nekaj dejavnikov: zelo pomembna je družinska “obremenjenost” – če so doma vsi bučmani, bo glava rasla hitreje kot so “normativi”, pa to ni nič posebnega. Drug razlog hitrejše rasti glavice je lahko prekomerno tvorjenje ali zastajanje možganske tekočine – kar se bi na UZ zanesljivo ugotovilo… Tretji (izjemno redek, poznam ga le iz knjig…) je prekomerna rast možganov, ki pa se kaže ne le s prekomerno rastjo obsega glavice, ampak hudim zastojem v razvoju – torej lahko ta zlovešč razlog kar črtate. Še najpogosteje pa gre za variacijo v merjenju – vsak meri malo drugače, s krojaškim metrom eni bolj eni manj zategnejo, merijo malo višje ali nižje … – in razlika je takoj za kakšen centimeter, celo ob merjenju dveh v istem dnevu.

Prirast za 9 cm v 2,5 mesecih je sicer velik, a ni abnormen. Prevsem se mi zdi podcenjena meritev ob odpustu…

Za lažjo ponazoritev, kako spremljamo rast, vam pripenjam diagram rasti (po Babsenu), ki ga za spremljanje pridobivanja teže, dolžine in obsega glavice uporabljamo pri nas v porodnišnici. Upotraben je do 1. leta (korigirane) starosti. Vnašanje temelji torej na korekciji – pred terminom se rast primerja z “gestacijskimi” tedni (od 26. – 40.), po terminu (ko so bili vaši stari že 8 tednov) se starost korigira, torej odšteva za 2 meseca. Idealna je debela krivulja (mediana), zelo normalno je znotraj pikčastega področja (+/- ena standardna deviacija), še dopustno znotraj dveh črtkanih črt. Zelo pomembno pa je, da rast “sledi” krivulji, da torej križci meritev (torej ne le eden, ko je velika verjetnost napake pri meritvi) ne gredo zelo navzgor ali navzdol glede na pričakovano rast.

Pozdrav,

Spoštovana,
pri moji hčerki so šele v starosti 13m ugotovili, da ima večjo glavico (rojena v 35t = 33cm, 1leto = 48cm, 14m = 49cm) in to šele v razvojni ambulanti, kjer smo šle zaradi počasnejšega razvoja v hoji (takrat še ni puzla, sedaj je začela puziti po vseh štirih). UZ je pokazal razširjena ventrikla (2,4 in 3cm). KOLIKO PA JE NORMALNA ŠIRINA? MRI nas je malo pomiril, ker izgleda da ima pupa ožje žile in likvor odteka počasneje kot nastaja. Nevrokirurg je seznanjen in sedaj čakam njegov klic in, verjetno, poseg. Drugače pa je punčka normalna, živahna… pravi sonček. Kaj lahko po vaših izkušnja pričakujem? Pa sedaj imamo tablete za zmanjševanje nastajanja likvorja.
Hvala in lep dan še naprej

Spoštovana,

razlogov za širši ventrikularni sistem (torej votlinice v notranjosti možganov, ki jih izpolnjuje tekočina) je več in se med seboj razlikujejo po vzroku nastanka, pritisku tekočine v sistemu oziroma hitrosti širjenja ter širini stranskih – tretjega – četrtega ventrikla, še zlasti glede na mere možganovine.

Tako govorimo o ventrikulomegaliji (ko so prekati razširjeni do določene meje, ponavadi je to ti. 97. percentila oziroma zgornja meja za starost) in o hidrocefalusu (ko širina preseže to zgornjo mejo).

Kadar sta tvorba in vsrkavanje (resorbcija) možganske tekočine (= cerebrospinalnega likvorja) v ravnovesju (kar pomeni: enako se stvori kot vsrka, kar je tudi v primeru prekomernega nastajanja zaradi draženja ali kakšne nepravilnosti resic, ki pa mu sledi “prekomerno” vsrkavanje – pogoj za ta tip je odlična prehodnost povezav – cevk in luknjic med posameznimi prekati), govorimo o normotenzivni ventrikulomegaliji – hidrocefalusu. V tem primeru se z operativnim nevrokirurškim posegom čaka, pogosto se tvorjenje tekočine poskuša zmanjšati z zdravili (npr. acetazolamid, furozemid).

Včasih je razširjenje ventriklov celo “navidezno” – v primeru, ko je šlo za motnjo v rasti / poškodbo možganov in tekočina pač izpolni prazen prostor; v večini primerov ima dojenček že pred postavitvijo diagnoze ventrikulomegalije težave, v ospredju so gibalne težave zaradi prekomerne napetosti mišic, redkeje zaradi ohlapnosti.

Kadar je tvorba / resorbcija v neskladju (povečana tvorba ali zmanjšana resorbcija, ki je pogosto združena z zamašitvijo povezav), gre za hipertenzivno ventrikulomegalijo, ki hitro preide v hidrocefalus. Ta ogroža normalno rast in delovanje možganov preko povečanega pritiska na tkivo okrog ventriklov, zato je tu potrebna operacija – vstavitev cevke, ki odvečno tekočino odvaja navzven (zunanja drenaža) ali v telesno votlino (najpogostejev trebušček, kjer se vsrka – notranja, ventrikuloperitonealna drenaža).

Predvidevam, da gre v vašem primeru za normotenzivno ventrikulomegalijo (=ventrikularni sistem je razširjen, a ne v merah za hidrocefalus) – kjer je za kirurški poseg (če bo sploh potreben) dovolj časa[/b]. Torej je bistveno spremljanje obsega glavice, ocena napetosti mečave (če je še odprta) ter redne kontrole pri razvojnem pediatru in nevrologu.

Slednji je tudi najbolj prav naslov za ciljane odgovore na vaša vprašanja, jaz lahko pišem le zelo na splošno – kar je pri v “črn scenarij” usmerjenih mamah slabo. V mojem odgovoru preberejo le najbolj slabo varianto in jo takoj prenesejo na svoj primer. In namesto, da bi vas pomirila, v vas vnesem še večji strah… Prav zato sem na debelo napisala tisti del, ki je najverjetnejši “scenarij” za vašo hčerkico.

Pozdrav,

Najlepša hvala za obširen odgovor; morda v tem trenutku najbolj potrebujem pogovor s strokovnjakom na tem področju – domnevam, da nevrokirurgom, kateri si je ogledal slike MR. Je pa tako, da je punčki glavica rasla več od normale med 7. in 10. mesecem (to smo ugotavljali šele sedaj, po OG na sistematskih), v razvojno pa smo bili poslani zaradi zaostajanja v hoji, čeprav sedaj puzi in mislim, da je pač malo bolj počasna. Razširjena ventrikla pa sta bila videna na UZ glavice (mečava je še zmeraj še kar odprta). Se pa mali malo pozna oblikica glavice; čelo je malo pomaknjeno naprej, na to je bila dr. v razvojni tudi pozorna (in pa OG 2cm nad 98percentom). Do MR se je zdravnikom zelo mudilo, sedaj pa mislim, ker so odkrili vzrok, malo manj. Te tablete, katere jemlje, Diamox, imajo kaj stranskih učinkov?
Hvala že vnaprej za odgovor in lep večer.

Spoštovana,
Diamox (=acetazolamid) sodi med varna zdravila, a so sopojavi vseeno možni. Opisujejo prebavne težave (driska, slabost – ki se pri dojenčkih kaže z manjšim apetitiom, tudi bruhanje), pospešeno dihanje, povečano izločanje urina. Pri dojenčkih, ki ih zdravimo z Diamoxom pri nas, pa opazujemo predvsem spremembe v elektrolitih – povečano kislost krvi (tim. presnovno acidozo), ker zaradi zdravila dojenčki preko ledvic izločijo več bikarbonata.
Na vse to je zdravnik, ki je zdravilo predpisal, zanesljivo pozoren – in bo ob priložnosti (redni kontroli) verjetno odvzel tudi vzorček krvi za te preiskave.
Pozdrav,