“CINDERELLA”
Drago Tit,
danes si prebrala moje sanje, in najbrž lahko potrdiš da imam šesti čut.
Ob voji novici, sem od sreče zajokala, pred očmi se mi je odvrtel film ko sva midva dobila najinega “Binkija”
Če ti kdo na tej zemlji privošči bolj kot jaz!!!!!!!!!!!!!
Vedno mi je bilo zelo težko, ko si pestovala najinega angela, in vem kako ti je bilo v srcu, z mislimi si bila vedno nekje…. čeprav si se poskušala obvladovat.
Sedaj dožiljaš najino zgodbo, in vem da srce poje v najlepši sinfoniji, in da se ti zdi da to ni res. Pa je! Verjemi! Prišel je vajin čas, in najini skupni sprehodi in kofetkanje!
Postati mamica je lepo,
Ko vidiš detece ljubo,
Kmalu pozabiš vse trpljenje,
Začenja novo se življenje. Iz pleničk se ti smehlja,
Nekaj čisto majhnega,
Nedolžno zre ti v oči,
K mamici v naročje si želi!
Eva* z fantoma
Zdaj sem se malo “umirila”, solzice sreče so delno usahnile, čeprav še vedno nisem izlila svoje dušice. Danes se širi informacija o najini princeski, sedaj sem še v službi, ker bi želela čim več stvari dati na stran in se posvetiti le njej.
Tako, sedaj pa moram končati, ker me njen “ati-očka?” že kliče, da grema malo v mir.
Ne morem opisati te sreče in ni trenutka, ko ne pomislim na njo, kako sama leži v bolnici, medtem, ko so druge mamice s svojimi dojenčki….
Lep vikend in lepe praznike.
Res prekrasno presenecenje tale vajina Cinderella. Pozabi zdaj na sluzbo in vse ostale manj pomembne zadeve se posveti svoji pikici. Menda sta pa ja lahko oba ves cas pri njej v porodnisnici. Ali pac ne? Kdaj greste domov? Ce je bilo vse normalno, gotovo ze kmalu. Upam, da z urejanjem porodniske ne bo tezav.
Dan.
Sedaj najina pupa pridno spi in ati je z njo. Res je, da sem sedaj malo manj za računalnikom, a vseeno bi rada povedala, da je biti žena zelo lepo, biti mamica, pa nekaj najlepšega na tem planetu.
Dogaja mi se še, da se moram včasih uščipniti, da se zavedam, da jo imam res ob sebi.
Ko se hranima, ji razlagam različne stvari, od tega, koga ima vse ob sebi, koga bo še spoznala, kakšne plane imava za danes, jutri, prepevam, ji berem,….
Pred 8 dnevi sem videla njene prve zaspančke v okicah, opazujem njen obrazek, ki je še poraščen s svetlimi dlačicami, nad čelom ima že nakazan vrtinec, ko se hranima cmoka in cmoka, kot da je najboljše kosilo, dobiva prve krče in jo masiram po trebuščku in hrbtu, včasih paseva kravico, drugič je na roki s trebuščkom navzdol, jo masiram, a tudi to ne pomaga, pijeva čaj iz janeža, kumine in kamilic, a vse skupaj je to del njenega razvoja, kateri se zelo hitro spreminja, saj “že” gre v tretji teden. Imela je manjšo težo, vendar sedaj se ji že vidi, da dobiva njen obrazek bolj poln videz, tudi nogice in rokice postajajo bolj polne. Včasih spimo več, drugič manj kot 3 ure, a najlepše je, ko se želi uspavati s sesanjem spodnje ustnice. To je nepopisno božanski stik z njo in počutim se blaženo, prav tako pa tudi ona, ker od veselja kar cmoka in cmoka s svojimi drobnimi ustnicami.. Atija pa že sedaj vodi okoli malega mezinca, ker kakor hitro odpre očke, je že ob njej in jo občuduje, carta, tolaži, hrani, ji pripravlja flaške, ki kar čakajo v hladilniku za dolge noči.
V torek so prišle na obisk iz CSD. Prišla je tudi Eva s svojim binkijem in bilo je nepospino veselo. Bilo nas je 7 mater in uživale smo v blaženem stanju, izmenjevale izkušnje o tem in onem kot bi bile drogirane od nežnosti in topline teh dveh angelčkov. Eva mi je prinesla posebej šopek za pupo in mene, s posebnim sporočilcem, ki mi je segel v dno srca. Še enkrat, HVALA ti, za tvojo podporo in pozornost.
Ko so odšle, sem pospravila stanovanje in šla na sprehod in po vrnitvi nazaj v stanovanje zavonjala mojo pupo in me od veselja kar stisnilo pri srcu. Ja, otroci imajo svoj specifični vonj, katerega zazna vsaka mamica.
Drage moje, sedaj grem nazaj k mojemu “zlatu”, da se nahraniva, previjeva in greva na sprehod, ker je lepo vreme.
Cmok vsem,
pa-pa
Ah malenkost za šopek. To je bilo napisano iz Binkijevih očk na šopek z posvetilom. Vedi da sta vidva sedaj najpomembnejša za njo in ona za vaju. Pomembno je da se imate radi, da uživate v malenkostih, da ne poslušate vseh nasvetov tako “pametnih” ljudi in da ne pretiravate. Otrok je vajih in sploh ni pomembno kako je prišel na svet. Sedaj je tu! Z vama!
Za vas sem srečna tako kot sem za nas!
Lep večer!
Se vidiva!
Eva*
Kaj narediti, kadar si biološka ženska premisli???
O tem sem bila seznanjena, poučena na centru, vendar, ko do tega pride, si enostravno misliš, saj to se meni ne more zgoditi. Ni psihologa, institucije, centra, ki bi te na to lahko čustveno, psihično in fizično pripravil, saj imam občutek, kot da mi umira otrok in mu ne morem pomagati.
Če kdo koga pozna ali je seznanjen s podobno situacijo, prosim spregovorite o tem. Vsakršna pomoč mi bo prišla prav, saj se boriva za najinega otročka kot leva.
Razumem vas, da mi boste svetovali, naj dvignem roke, vendar sedaj, ko je bila 24 ur med in ob nama, si tega ne znam predstavljati,….
Žal je tako da ima biološka mati eno leto dni časa da se premisli in vzame otroka nazaj.
Postopek je celo tak da CSD po enem letu vpraša biološko mater ali se je zdaj premislila. Ni treba da sama pride in izrazi da želi otroka nazaj.
Tukaj smo bodoči posvojitelji potisnjeni v kot, neglede na to kako uspešni starši smo v tem obdobju enega leta.
Midva razmišljava o tem enoletnem obdobju kot o nekem negotovem obdobju v nosečnosti ko ne veš ali bo vse v redu ali ne bo.
Je pa hudo, ko enkrat misliš da se je končno uresničilo tisto kar si tako želiš potem pa se ti vse podre ker se biološka mati premisli.
Mogoče si bo pa spet premislila?
Srečno
Tit, pozdravljen!
Ne poznam vajine situacije ampak, kaj pa je bil povod, da se je biološka mati odločila, da otroka odda v posvojitev?
So se ti razlogi “odpravili”? So pogoji za življenje otroka pri roditeljici sedaj primerni, da se center z njeno odločitvijo strinja? So na centru kaj “delali” z roditeljico ali so vse prepustili času in vama?
To je zgolj nekaj vprašanj, ki se mi porajajo ob prebiranju vajinega prispevka.
In strinjam se z vama – ni ga, ki bi te lahko pripravil na izgubo otroka in ni ga, ki bi te ob tem lahko potolažil! V tej bolečini vedno ostajaš sam!
V mislim sem z vami!
Draga Silva,
s situacijo sem seznanjena toliko, kot sem izvedela od Tit in situacija se ni nic spremenila, bioloska mati ni na materinstvo nic bolj pripravljena in si verjetno ne predstavlja kaj pomeni skrbeti za novorojencka. Prav tako ne zeli, da bi jo Tit, ki otroka pozna, uvedla v skrb za otroka (kdaj spi, kdaj in koliko je, itd.). Ni se izrazila interesa, da bi otroka videla ali vprasala kako se razvija.
Po mojem mnenju dodelitev otroka bioloski materi ni v korist tega otroka.
Po tem kar sem sedaj prebrala si mislim, da si roditeljica želi otroka nazaj zgolj in samo zato, ker ima občutek, da je naredila nekaj slabega, ker ji mogoče kdo govori, da se je narobe odločila. V tem primeru, ni to njena odločitev in je za pričakovati, da se bo v prihodnje ponovno odločala o tem, kje naj bo otrok oz. kdo naj skrbi zanj. Ampak, če prav vem, enoletni rok še ni potekel. Se ne morejo dogovoriti, da še nekaj časa počakajo? Toliko, da odločitve res dozorijo, predvsem pri roditeljici?
Žal mi je, ko se zgodijo takšne stvari; menim pa, da so na CSD-jih zaposleni ljudje, ki bi morali delati z roditeljico in ji stati ob strani v takih trenutkih. Njene odločitve vplivajo na preveč ljudi. In zakaj bi morala Tit pripravljati roditeljico na prevzem otroka? Morda se sliši grobo ampak, kdo je pa njo pripravil na to, da se je v trenutku odločila, in sprejela tujega otroka za svojega?
http://med.over.net/phorum/read.php?f=142&i=1101&t=1090
Mogoče sem malo razložila problem, vendar več ne bi želela govoriti.
Vsak trenutek izkoristim s svojo oz. najino pupo, kot da je zadnji.
Koliko časa še imam ne vem, vem pa, da jo neizmerno in brezpogojno ljubiva!!!
Solze nemoči me oblivajo in skoraj več ne vidim tipkovnice….