stara sem 20 in kadim že tri leta. najprej sem imela škatlico za en teden, nato za pet dni, zadnje leto in pol pa pokadim okrog 15-20 cigaret na dan in to tistih najmočnejših. prvo si prižgem ze takoj ko se zbudim,včasih tudi po tri eno za drugo. vecinoma potegnem velike količine dima, ki ga kar precej dolgo nato zadržujem v sebi. vglavnem,vse najslabše kar se da in tega se zavedam. zato bi zelo rada prenehala, ampak poskusila sem ze stokrat, pa mi ne uspe. ne zdržim niti pol dneva brez, ali pa še manj. zdi se mi da so cigareti popolnoma prevzeli oblast nad mano in vem da se vsak mesec količina cigaret ki jih pokadim samo še poveča,ampak tega kot da sploh ne morem kontrolirat… ne me prosim obsojat zaradi tega, vem da je škodljivo, poskusila sem že vse možne načine kako nehat ampak ne gre in ne gre. enostavno tako zelo uzivam v kajenju, in kadar ne (če se npr. odločim nehat) se pa počutim depresivna, kar jokala bi se… če imate tu morda kak nasvet, kako se nekako premotiti, ali kaj, da se omili ali odpravi ta zalost in zivčnost ki nastane ko cigaret ni. ali je treba enostavno počakati da mine? in koliko časa traja? meni še nikdar ni uspelo zdrzati toliko časa da bi minilo, tako da ne vem..

zdaj mam pa še eno vprasanje… včasih , približno zadnje eno leto, občutim nekakšno ‘težino’ v pljučih, še posebej ko se uležem se mi zdi kot da na njih nekaj težkega leži in to je zelo zoprn občutek.včasih ko se spravim kaj ven laufat potem še cel dan izkašljujem nekaj rjavo-najbrz je to katran al kaj?.. a je možno da sem kaj hujše na pljučih bolna? je to mogoče pri moji starosti(20) in glede na to koliko časa in količine cigaret ki jih pokadim? zanima me če se je v tem času v mojih plučih nabralo že veliko katrana in če so črna,ali to nastane šele po veliko več letih kajenja? in da v primeru če neham zdaj, če se to kaj popravi,ali kajenje za vedno pusti posledice?

Spoštovana!

Najprej opravičilo zaradi poznega odgovora, ki je nastal zaradi moje bolniške odsotnosti 8pa ne zaradi tobaka 🙂 ).
Navedli ste celo vrsto težav. To, kar opisujete, je seveda huda odvisnost od nikotina. Ko pravite, da uživate ob kajenju, pomeni to le to, da umirjate s kajenjem abstinenčno krizo, ki se pri vas pojavlja, ko ne kadite. O sami fiziologiji odvisnosti od kajenja ter posledicah prekinitve dovajanja nikotina sem na tem forumu že pisal, predlagam, da si to preberete. V primerih težav ob prenehavanju kajenja vam svetujem predvsem telesno aktivnost ali karkoli drugega, kar vas bo “zamotilo” . Poskusite tudi pobrskati po tem forumu in poiskati nasvete tistih, ki so bili pri prenehanju uspešni. Videli boste, da niste edina, ki ima težave in da je marsikomu uspelo. Prepričan sem, da lahko tudi vam. Poskusite tudi lahko z zdravili, ki vam jih lahko predpiše osebni zdravnik na beli recept in jih jemljete pod njegovo kontrolo.

Kar se vaših zdravstvenih težav tiče je draženje pljučnih poti seveda veliko, to kar izkašljujete je sluz povzročena s kajenjem ter zagotovo tudi katran. V bistvu sevm že pojavlja kronični bronhitis in ob nadaljevanju kajenja bodo težave samo hušje, nikakor pa ne manjše.

Pozdravljeni,

s partnerjem sva skupaj že 10 let. Jaz že 8 let nekadilka. Sicer nikoli strastna kadilka, vendar je trajalo kar približno 15 let. Zame je bilo to enostavno, pač ne kadiš več. Ni bilo krize.
Drugače je z mojim partnerjem. Kadi že 25 let, pokadi tudi po 2 škatli na dan. Pokašljuje odkar ga poznam. Vsako zimo na antibiotiku, ker mu pač “prehlad” ne da dihat. Vsaka bolj intenzivna aktivnost mu vzame sapo, povzroča povečano potenje, bolijo noge… Sam se sklicuje na to, da pač nima kondicije, pa da je že v letih, potem je kriv letni čas in vreme, ipd.
Jaz vem, da je krivo kajenje. Problem pa je, da čeprav se pomalem tudi sam zaveda tega, ne neha kaditi oz. nima želje, da bi prenehal. Očitno to zanj še ni dovolj velik problem. Skrbi pa me, da ko bo moral nehati, bo prepozno oziroma zdravje že toliko uničeno, da ne bo poti nazaj.
Kaj lahko jaz tu naredim?
Sam ve, kako je škodljivo. Govorit mu o škodljivosti, mu ni treba. Če mu “težim” se lahko samo kregava – brezveze.
Obstaja kakšen drugačen pristop?

Lp

Anja

Spoštovana!

Sama ste že zelo dobro povzela celotno zgodbo vašega partnerja in strinjam se z vami, da so njegove zdravstvene težave bolj ali manj povezane s kajenjem, čeprav se sam izgovarja na druge vzroke. Verjetno se res tudi sam zavedada, da je vsemu razlog kajenje. Vi ste seveda v zelo nerodni situaciji. Nekdo, ki ve, da mu nekaj škoduje, pa se tega ne more rešiti, ker je odvisen, zelo nerad “posluša” od domačih, da bi moral nekaj spremeniti, zato verjamem, da se ob tem skregata.
Mislim, da se bo moral vaš partner v vsakem primeru odločiti sam, upajmo da bo to prej, preden bodo zdravstvene težave prehude. Vaša naloga pa bo pri tem mu čim manj vsiljivo pomagati, posebej, ko se bo pojavljala abstinenčna kriza. Morda pa poznate koga, ki bi lahko lažje vplival na njega? Ne vem sicer ali imata otroke, ti znajo velikokrat pomagati, ker so starši na njihovo mnenje bolj občutljivi, ali pa kakšen dober prijatelj. Morda bi lahko pomagal njegov osebni zdarvnik, če bi ga še posebej opozorila. Poskusite ga nevsiljivo pritegniti v spremebo življenja (telesna aktivnost, ki pa ne sme biti od začetka prehuda, lahko samo krajši izleti v naravi).
Povsem vas razumem, da je zelo težko vse to gledati in čakati, kaj bo in kdaj se bo kaj poslabšalo. Bojim se, da vam pametnega nasveta nisem podal. Žal je tako, da se mora res vsak odločiti sam, le v tem primeru je uspeh možen, vsakršna prisila je kontraproduktivna.
Jaz vsekakor držim pesti, da bo našel voljo in prenehal, jaz v vsakega verjamem, da je to sposoben narediti.