Champix
Stara sem 40 let in od tega 23 let kadilka. V meni je dozorela misel, da si želim preostanek življenja preživet kot nekadilka. Doma imam dvojčka stara 3.5 let in rada bi jima bila v oporo še dolgo let…
Najprej sem poskusila s hipnozo pa me hipnotizer ( priznan v slo. in eu) ni mogel hipnotizirato, čeprav sem si zelo želela.
Pred 8 dnevi sem začela s tabletami champix in sedaj že 4 dni ne kadim. Zaenkrat ni težko me pa zanima, če je kdo od vas prenehal s temi tabletami in kako je počutje v prvih tednih nekajenja.
Je mogoče tu še kak sotrpin?
Nehala pred 16-timi dnevi z akupresuro, prve dni brez ostalih pomagal, potem dva dni z nikotinsko e-cigareto z srednjo vsebnostjo nikotina, nato dan z e-cigareto brez nikotina. Kot mnogo ostalih ugotovila, da je že vse v glavi. Opustila e-cigreto. Nekaj dni z iglicami v ušesih, vse super, ko jih vzamem ven – koma, kot da imam možgane prevelike za glavo, da imam sebe izven telesa, roke mravljinčaste … potem preberem, da nedko vzame Persen, pa mu pomaga, vzamem ga jaz – pa mi – danes – pomaga – Bog ve, kaj mi bo pomagalo jutri, če ne Persen, mogoče melisaa, nekaj mi zanesljivo bo, kajti po 29-letih kajenja 2. ali pa še kaj več škatljic NOČEM, NE ŽELIM IN NE BOM VEČ KADILA!!!!!
Uf, to pa je tama zame! Stara sem 38, kadim 22 let, 40 cigaret dnevno. Postala sem taka odvisnica, da imam čik ves čas v gobcu. Celo tako hudo je, da se zbujam ponoči in hodim kadit, vsaj 6 cigaret na noč. Kadim ko se peljem v avtu, kadim med kuhanjem doma, kadim ko sesam dnevno sobo, kadim ko sem na wc-ju..Prste imam rumene, da o zobeh ne govorim. Skratka groza!!! Še več, v stanovanju mi vse smrdi, celo obleke od otrok, lasje…Pa si ne znam pomagati. Imam en velik strah kako nehati, vem pa, da se mi nič dobrega ne piše, če bom tako nadaljevala. Prosim pomagajte mi z nasveti, kako naj se tega lotim.
Mislim, da ste prišli do spoznanja, da morate nekaj narediti za sebe. Samo še odločiti se morate!!! Preglejte izkušnje, ki so zapisane na tem forumu. Splača se, sa je vrsta dobrih nasvetov tistih, ki j9im je že uspelo. Prepričan sem, da lahko tudi vam uspe. Samo odločiti se morrate za način in vztrajati. Vsi pa bomo navijali za vas.
Vse dobro
Pozdravljena, strastna kadilka,
tudi meni je strah vrsto let preprečeval, da bi vsaj skušala prenehti. Nato pa mi je, tako kot tebi, kajenje ušlo iz nadzora. Sem pa imela to srečo, da je znanka obe hkrati prijavila na akupunkturo in mi ni dala možnosti izgovoriti se. Danes teče 27. dan brez cigarete. Ne bom rekla, da je enostavno, opažam pa, da so krizni dnevi povezani z bio-vremenom. Res si moraš želeti prenehati, prebiraj ta forum, da boš videla, skozi kaj gremo, da to ni nič hudega, kako smo potem ponosni nase, ker ZMOREMO. Včeraj sem od sreče kar poskakovala po mestu, malo čudno so me gledali, ampak jaz že vem, zakaj sem tako srečna.
Držim pesti!!!
Pozdravljena STRASTNA KADILKA!
Tudi sama sem kadila velik kos svojega življenja in to je več kot 30 let in to kar dobro dozo na dan. Včasih 1 škatlico, včasih več… odvisno je bilo od dneva in pa mojega razpoloženja, saj če priznamo ali pa ne imajo vsi kadilci cigareto za edino zdravilo za vse vrste razpoloženja: če smo dobre volje v družbi, se verižno kadi zaradi dobre volje, če smo razburjeni – ja potem zopet vlečemo kot nori, da se pomirimo. Kadar nam je dolgčas – kadimo, da imamo kaj početi, potem pride slaba vest zaradi uničevanja lastnega zdravja in da se malo pomirimo zopet kadimo. Madonca sem ugotovila, da mi je bila cigareta skoraj pomembnejša kot pa marsikaj drugega….
Ko sem odhajala od doma sem razmišljala ali sem vzela s seboj cigarete, ko sem prišla domov, sem najprej preverila ali imam doma dovolj cigaret, da mi jih slučajno ne bi zmanjkalo, ko sem šla na dopust, sem najprej preverila kje bom lahko kupila cigarete in katere, prav tako sem preverjala katere restavracije imajo teraso, da bom lahko jedla in kadila…. dokler mi nekega lepega dne ni bilo vsega dovolj. Zdelo se mi je da si otežujem življenje s temi problemi, ki to sploh niso. Sedaj tri mesece ne kadim več in kot sem enkrat že zapisala upam da bo tako tudi ostalo. Lahko povem da je prav fino ko odhajam od doma in mi je edina skrb, da ne bom pozabila vzeti s seboj ključa od hiše!
Bravo punce, super ste.
Tudi jaz se trudim vstrajat, vendar danes po skoraj 2 mesecih sem enega prižgala. Po službi me je pričakala počena guma na avtu, pa za nameček še dvigalke nisem imela in ja, nafehtala enega, ga skadila do pol se mi je začelo vrtet in sem ga vrgla stran. Pomoje me počasi mineva želja postati nekadilka, ker sem že ob prvi težavi popustila. No saj zdaj zaenkrat nimam želje po ponovnem dimu ampak, presenečena sem, kako sem danes z lahkoto popustila in ga prižgala…
bbbl, kot je rekel dr. Čakaš, ne obupat, to še ni poraz.
Na tvojem mestu bi preprosto in namenoma pozabila, da sem ga ponovno prižgala.
Sama ne kadim že (!!!) 37 dni, na trenutke je prav grozno. Prepričana sem, da me bo prav to, kako grozno se na trenutke počutim, odvrnilo od ponovnega kajenja.
Pa ti, si nehala z lahkoto, te ni nič mučilo?!? Si pripravljena to čez nekaj časa ponovno dati skozi?!? Samo še malo te loči od breznikotinskega raja, samo pomisli, kako nam bo lepo, ko bomo brez sape šibali naokoli, ko bomo brez kašljanja premagovali napore, ko nam pozimi v mrazu, v dežju … ne bo treba ven na tega “hudiča”!!!
ZDRŽI, DRŽIM PESTI!!!