čevljci za prve korake
Moja je imela prve čevlje adidaske sopergice, mehak podplat in brez ortopedskega vloška. So bile super in je zelo lepo shodila. Sicer pa tko kot je predhodnica rekla, čim bolj mehki naj bodo, glede na to da je biti bos najbolje, si lahko predstavljaš kakšen naj bi bil . Poleti smo imeli od Kanca le usnjeno podlogo s majhnimi vlogami gume, da ne drsi. V bistvu je kot, da si bos le s zaščito.
Nič od naštetega ni usnjeno. Sama plastika o dvrha do podplata in za prve korake povsem neprimerno. ZA prve korake so mehki, usnejni čeveljci. stila pedi ped
ki se jih dobi tudi zelo znižane iz npr. lanske kolekcije. Taki in podobni čeveljčki (niso edini!) so primerni za prve korake, vse drugo je živ krš, sploh razni reeboki. MAriskdaj imajo odlične modele tudi v Deichmanu, isto iz preteklih kolekcij, ko lahko za par € dobiš odličen čevelj.
Pri nas so se super obnesli preschoolians (sicer podplat ni usnjen, ker ima okence, da vidiš kje ima otrok prste (kar je super pogruntavščina!!!), imaš pa potem lahko notri tudi usnjen vložek), dobri pa so tudi Elefanten iz Deichmanna (samo za res visoko in široko nogo žal niso). So pa (za normalno nogo) ok tudi pediped, see kai run, pa še kakšen bi se našel…
http://www.preschoolians.com
Znamka katera je čist vseeno. SE da za male pare dobiti dober čevelj. tale mini svet ipd pa samo kasirajo starše
Čeveljeki za prve korake
As. mag. Janez Brecelj, dr. med., spec. ortopedije, Ortopedska klinika Ljubljana
Za normalen razvoj stopala je pomembno, da je že prvo obuvalo pravilno. To pomeni, da pušča nožici polno svobodo gibanja in kar se da pristno ohranja dotik s podlago. Ravno občutek dotika s tlemi je pomemben za razvoj tako hoje kot pravilnega skladnega delovanja mišic, ki sodelujejo pri hoji.
Obutev v prvem letu življenja
V prvem letu življenja bomo zaščitili stopalo v prvi vrsti pred mrazom. Ko je toplo, naj bo otrok bos, sicer mu bomo pa obuli ene od številnih toplih nogavičk ali copatk, ki smo jih dobili za darilo ob otrokovem rojstvu. Do prvih korakov z obutvijo ne bo težav, saj le-te dojenček ne potrebuje. Za prve korake je idealna bosa noga na mehki podlagi. Kot prvo obutev pa priporočam nogavičke s stopalnim delom, ki preprečuje drsenje. Trenje podplata na obuvalu naj bi bilo čimbolj podobna trenju kože na podplatu. Če se odločimo za čeveljčke, priporočam mehke čevlje z enoplastnim mehkim usnjenim podplatom. Ti čevlji bodo izjemoma visoki, da segajo preko gležnjev iz preprostega razloga, da se otroku težje snamejo.
Malček je shodil
Ko bo otrok zakorakal v zunanji svet na trda tla, bo potreboval nekaj več zaščite za stopala. Nujno ga bomo utesnili v bolj okorne čevlje z debelejšim podplatom. Ves čas odraščanja moramo biti pozorni na dve stvari.
Otroku noga presenetljivo hitro raste. Že ob rojstvu stopalo doseže 40% svoje končne dolžine in v prvem letu se poveča za 70%. Končno velikost pa doseže kmalu po 12 – 13 letu starosti, dosti prej kot ostali deli telesa. Bodimo torej pozorni da ima otrok dovolj veliko obutev, predvsem da ne utesnjuje sprednjega dela stopala po njegovi širini, saj so otroška stopala običajno relativno širša. Druga pomembna značilnost dobrega čevlja pa je, razen prostornosti tudi prožnost podplata, dobra upogljivost preko osnovnih členkov prstov in pa mehak zgornji del čevlja. Čevelj naj ne sega preko gležnjev, če to ne narekujejo vremenske razmere. Za vsa obdobja velja, da mora biti čevelj narejen iz zračnega materiala, tudi zimski čevelj.
Omeniti moram coklje, ki jih pogosto vidimo na otroških nogah. To obuvalo res oponaša boso hojo, vendar predstavlja zaradi svoje okornosti in nestabilnosti veliko nevarnost za zvin ali celo zlom skočnih sklepov. Mlajši je otrok, bolj so zanj cokli neprimerni.
Ortopedska obutev – da ali ne?
Dolgo časa je veljajo prepričanje, da potrebuje stopalo za normalni razvoj in dosego optimalne oblike neko stalno zunanjo oporo. Skozi desetletja so otroci nosili trdo obutev, starši so neutrudno iskali čevlje s trdimi opetniki, z oporami za stopalne loke ali gleženj, kar so s skupnim imenom imenovali “ortopedski čevelj”. Danes na osnovi obsežnih raziskav vemo, da takšna “ortopedska obutev” ni samo nepotrebna ampak celo škodljiva za normalen razvoj stopala.
Največji odstotek deformacij stopala, ki mučijo odrasle in pogosto zahtevajo operativno zdravljenje, je posledica nepravilne obutve že v otroštvu. Če stopalo uklenemo v kalup v želji da ga oblikujemo po našem okusu, podobno kot dela kipar z glino, bomo zavirali razvoj stopalnih mišic in vezi, ki oblikujejo stopalne loke. Ob tem bomo z utesnjevanjem sklepov med nartnimi kostmi in stopalnicami ter prsti povzročili kronična vnetja teh sklepov, s tem bolečine in kasneje trajne deformacije. Vse to so razlogi zakaj je tako pomembno, da je obutev od prvih korakov naprej mehka in prostorna. Bolečina v nogah je pri otrocih najpogosteje posledica neprimerne pretesne in okorne obutve. Na srečo je športni copat, ki ga moda narekuje mladini, po današnjih merilih ortopedske stroke najbolj ustrezna obutev.
Ma, saj tisti ortopedski vložek ni tako tragičen. Pišuka, saj potem bi nas večina morala imeti čisto deformirana stopala! Pa nekako nimamo oz. če že imamo, je to bolj posledica kakšnih pretesnih čevljev, visokih pet…
Cicibanovi so za noge, ki se zelo potijo, super. So pa res večinoma precej trdi (izjema je tista linija Softy).
marsikaj smao p osebi ni “tako tragično”, dejstvo je, da ima generacija med 35 in 45 letom nenormalno veliko težav s sklepi, hrbtenico, okostjem na sploh, da je takega “blagega” platfussa, torej ploskih nog, ki niso tako izrazite še in in še, ortopedi že 20 let opozarjajo, koliko deformiranih stopal srečujejo. Vsak sicer dela po svoje, vendar ogniti se nečemu, kar je z veliko verjetnostjo nekoristno, se meni zdi pametno. Še sploh, ker te nič ne stane. če si vzameš čas in opazuješ otroka, ki je ravno shodil ali se k temu pripravlja ter opazuješ njegova stopalca, kako pri tem “garajo”, ti je povsem jasno, zakaj zdaj že 20 let in več vsi tulijo, da mor abiti otrok čimveč BOS!!! In vsa obuvala, ki jih damo otroku na nogo, morajo v čimvečji možni meri posnemati boso nogo, torej mora bit noga v čevlju čimbolj svobodna in sproščena ne pa ujeta v nek trd čevelj, ki povsem onemogoča stik stopala s tlemi, onemogoča oprijemanje površine (pa ne čevlja) itd. Dajte kaj tudi na to temo prebrat, saj gre vendar za vaše otroke in nihovo zdravje in miljnokrat bolj od znamke ter videza čevlja je pomembno, kako čevelj na nogo vpliva. Še vedno velja, da so vsi tisti čevlji, ki jih starš ne umore upogniti z močjo prstov ene roke, za otroka živ strup!
A ti trdiš, da so ravno ortopedski čevlji oz. vložki krivi za to,”da ima generacija med 35 in 45 letom nenormalno veliko težav s sklepi, hrbtenico, okostjem na sploh, da je takega “blagega” platfussa, torej ploskih nog, ki niso tako izrazite še in in še…” ? Ja, itak bo to to. A misliš, da si odrasel človek (ali pa malo večji otrok) ne more sam uničiti (deformirati) noge v parih letih, ali kako?!? Pa sklepov, hrbtenice?!? Eh, način življenja (ki vključuje še marsikaj drugega, kot otroške čeveljce) veliko bolj vpliva na to!
Mah, čudno, eni pa trdijo, da pa so naštete težave posledica tega, ker starši niso izvajali handlinga, ker niso imeli otrok na tleh, kjer bi se plazili, tako so bili pa v hojicah – jao, kriminal…. Aja, pa kravje mleko so pili že pred prvim rojstnim dnevom, pa dojeni niso bili izključno do 6. meseca, pardon, po novem do 4…. 🙂
Aja, čevlji…Seveda je super, da je čevelj čim mehkejši (to itak velja tudi za odrasle, a ne?), ampak tako gonjo nagnat proti enim čevljem (in ortopedskim vložkom) je pa tudi mimo. Ne, nismo zato sedaj vsi pohabljeni (jap, celo živi smo še :P), tudi približno ne, če pa že imamo težave, pa so te bolj posledica kakšnega športa (ki je baje tako zdrav – aha, sigurno, občutim vsak dan 🙁 ), dolgotrajne statične drže (sedenja, stanja,…) in neprimernih čevljev, sploh v odrasli dobi – prevsem gre tu za visoke petke in preozke čevlje. Definitvno pa je preveč poenostavljeno in nesmislno to pripisati kar enim cicibanovim pancarjem izpred 30 oz. 45 let 😀
V glavnem pa je in bo še imela moja mularija dobre prve čevlje, pod kar adidas in nike, ki sem jih videla pri nas, nikakor ne spadajo (ok, za malo večje so nekateri modeli z mehkim podplatom čisto ok, še vedno pa se noga lahko precej poti v njih). In ja, da se razumemo, tudi ciciban za prve čevlje meni ni ok, za malo kasneje pa brez problema. In ko smo že pri otroških čevljih – pravzaprav je navečji problem prava številka. Tisto, kar ti tudi t.i. strokovnjaki svetujejo, je večinoma zgrešeno, posledično pa ima veliko otrok kaj kmalu premajhne čevlje! Posledice tega pa so lahko malo hujše.
Zato je pravzaprav najboljša rešitev za izbiro prave številke in modela čevlja, da otroku obrišeš stopali na trd karton in ju izrežeš. Potem pa s tema vložkoma pomerjaš čevlje – dolžina in širina čevlja bosta tako sigurno ok, šele nato daš čevelj na nogo otroka (da vidiš, če ustreza tudi ob morebitnem visokem nartu).
Pa da se vrnemo na temo – Na strani adidas imajo copate, ki so primerni za začetek, npr. tele:
http://shop.adidas.de/product/EV400/G17607/Sports/Kinder-Disney-Liladi-100-Acre-Crib/detail.jsf
Čeprav je cena pa… ?!?
Tega ne trdim jaz, trdijo strokovnjaki, ki se dan na dan srečujejo z ljudmi, ki imajo stalne težave. Zagotovo niso te težave posledica zgolj in samo ene “napake”, pač pa rezlutat skupka napačnih ravnanj, ki se skozi leta nalagajo in puščajo posledice. Strokovnjaki pa so si v nečem edini, namreč da je zelo veliko svari odvisnih od tistih, najbolj prvih izkušenj otroka. Prvi čevelj absolutno ni nepomemben, pa si o nejm mislimo, kar si hočemo. Komu ti verjameš in kako ti kaj razumeš in dojemaš, je tvoja svar in tudi tvoja pravica, lahko otroka obuješ tudi v cokle, crocse ali še kako večjo neumnost. Ker imam otroka s posebnimi potrebami, sem zdaj že 5. leto stalni gost nevrofizioterpaije, delovne terapije, fizioterapije – in se učim. Gledam, opazujem in povezujem. Gledam otroke, ki se učijo PRAVILNE hoje, gledam odrasle, ki se po hudih poškodbah učijo na novo hoditi in vsi to počnejo – bosi! Vsi tisti, ki imajo ohranjeno normalno funckionalnost nog (vseh živcev, živčnih povezav, mišic) in hrbtenjače, hojo “trenirajo” bosi. Od 11 mes do 50 let in še kasneje. Meni je to dovolj. Sicer pa je zgoraj dovolj dober članek ortopeda Breclja. Zagotovo tudi handling več kot le pomaga – vsak stvar prispeva en delček in samo vsi skupaj naredijo sliko. Če samo eden manjka, je slika nepopolna…
Pa še o merjenju čevljev: velika večina solidnih izdelovalcev otroških čevljev je že vzela lekcijo o podplatu, ki se ga vzame iz čevlja. Tako se neprimerno bolje vidi, kako otroku čevelj paše na nogo. Je tudi že nekaj firm, ki imajo okenca na stopalu na prstih, da vidiš, kdaj otrok čevelj preraste.