Cerkvena poroka
Hja, vidiš, to je pa stvar osebne odločitve in predvsem vesti posameznika. Tak primer sta tudi moja starša, pa sta bila oba z vsemi zakramenti in versko vzgajana. Seveda po močeh in razumevanju njunih staršev. Pa je oče zelo kmalu po poroki prenehal, ne vem zakaj, vem pa, da je bila to dolgoletna žalost moje mame. Zelo sem ji hvaležna za vztrajen zgled in končno … po tridesetih letih zdaj tudi moj oče hodi redno k nedeljski maši, pa smo že vsi otroci od doma. Škoda le, ker se ni to zgodilo že prej. Zgled staršev, ki temelji na enotnih odločitvah, je prvo, kar lahko narediš za otroka. Pa naj je to hoja k maši ali pa ne. Samo, da je ENOTNO. Tukaj ima zakrament svetega zakona le malo moči, če tisti, ki ga prejemajo, vzamejo to le za nujno zlo ali celo folkloro. Ali pa … kot dodatek k ceremonijam.
V tem primeru gresta s punco do duhovnika in mu povesta, da bi se tvoja zaročenka rada poročila cerkveno in se ti zaobljubila še pred Bogom, ti pa dokler nimaš zakramentov tega pač ne moreš storiti in boš med poroko stal zraven, po želji odgovarjal na vsa dana vprašanja, lahko se tudi zaobljubiš, le da po cerkvenem zakoniku ti nisi cerkveno poročen ona pa je. Vidna razlika bo v bistvu le v tem, da ti ne boš pil iz keliha in ne boš dobil hostije.
Lp
“le da po cerkvenem zakoniku ti nisi cerkveno poročen ona pa je. “
Na katerih določbah Zakonika cerkvenega prava temelji ta trditev??? To namreč ni res, kar sem lepo razložil že v prejšnjih postih. Če gre za cerkveno poroko, kjer je eden krščen, drugi pa ne, sta poročena OBA, enako, kot če bi šlo za “klasično” varianto, kjer sta oba krščena oz. imata zakramente. “Klasična” poroka je tudi zakrament, pri varianti, o kateri govorimo, pa zakramenta ni. Res je, da se navzven to izraža tudi tako, da neverni nupturient ne prejme obhajila.
Če naj uporabim zelo nazoren primer, skregano z logiko je, če bi trdili npr. “A in B sta umrla, vendar je A ostal živ.” Cerkveno sta poročena oba ali pa nobeden. Še enkrat opozarjam, preden pišete neumnosti, si preberite člene od 1055 do 1165 Zakonika cerkvenega prava in člene 1601 do 1666 Katekizma Katoliške cerkve.
Ne vem, zakaj sploh problematiziramo, če je Cerkev toliko tolerantna, da omogoča tudi cerkveno poroko vernega in nevernega in gre s tem na roko obema. Samo kot zanimivost, po islamskem pravu kaj takega niti v sanjah ni mogoče (oz. musliman se lahko poroči z nemuslimanko, da bi se muslimanka poročila z nemuslimanom, pa ni šans).
Torej, če se A in B poročita cerkveno, pa od teh B samo stoji zraven in je brez kakih zakramentov in ni krščen – kakšna je potem “dolžnostna oz. statusna” razlika med A in B, ko sta enkrat poročena. Oba sta poročena cerkveno.
Ali se lahko torej A in B poročita cerkveno, če sta oba nekrščena in brez zakramentov? Saj vem, da to nimam smisla. Ampak kakšen smisel pa ima cerkvena poroka v prvem primeru, kjer je samo eden krščen?
Če je A krščen ga potem tudi zavezuje pravo (recimo, da je katolik) katoliške cerkve in krši zakon in živi v grehu, če ne sklena zakona po crkvenih določbah.
Imata pa A in B enake dolžnosti in status v zakonski zvezi. In predno naj bi se poročila mora B, ki ni krščen obljubit par stvari, kot je npr. da Aja ne bo oviral pri izpolnjevanju njegovih dolžnosti, da bo otroke vzgajal v katoliški veri ipd.
So pa to stvari, ki obsegajo precej širšo obrazložitev kot je tale, ki daje zgolj slutiti srčiko problema.
Jaz sem pravoslavne vere in sva se z možem poročila cerkveno seveda v katoliški cerkvi. Moj bratranec je pa pred kratkimi imel poroko in se nista mogla poročiti cerkeveno dokler on ni naredil obhajilo in sveto birmo. Preverjeno. Moral je hoditi k verouku. Živa resnica.
Tako
Mislim, da je to že pretirjano kar želijo ti naši župniki, ki si mislijo koga SO!
No, da se še jaz udeležim.
Ni res!
lahko se poročiš brez birme in obhajila, to delaš samo, če se želiš tudi ti poročiti cerkveno, drugače pa samo prisostvuješ cerkleni poroki svojega partnerja.
primož