Čeprav sem gluh, nisem invalid
Čeprav sem gluh, nisem invalid. Res je, da ne slišim in da nekaterih stvari zaradi tega ne morem delati, vendar se ne počutim invalid. Ali ste drugi gluhi drugačnega mnenja?
Gluhe so za invalide naredili slišeči ljudje okoli nas. Invalidi smo zato, ker so nas slišeči zbasali v isto malho s paraplegiki, distrofiki, slepimi, duševno prizadetimi, ipd.
Česa zaradi gluhote ne morem? Večino stvari, ki jih zaradi gluhote ne morem, so iznašli po letu 1870. Ne morem telefonirati. Telefon so iznašli leta 1873. Pred tem letom telefona ni bilo, zato pred tem letom ne bi občutil prikrajšanosti za telefoniranje. Ne morem poslušati radia. Prve komercialne radijske postaje so odprli nekako v dvajsetih letih 20. stoletja. Če bi bilo sedaj leto 1905, prikrajšanosti za poslušanje radijskih novic niti ne bi občutil. Tudi sedaj te prikrajšanosti ne občutim, saj se je v zadnjih desetih letih pojavil in razširil internet, na katerem so vse pomembne informacije, ki jih lahko poslušamo tudi na radiu. Edinole za radijske oddaje sem še vedno lahko prikrajšan. Filme so sicer iznašli že v zadnjem desetletju 19. stoletja, toda prvi filmi so bili nemi, brez zvoka ali pa jih je spremljala glasba. Gluhi so postali prikrajšani za užitke pri gledanju filmov šele, ko so začeli filmski junaki govoriti. Pa še takrat je bila večina filmov ameriških, nesinhroniziranih. V večini evropskih držav so tako morali filme podnaslavljati. Danes so v večjih državah filmi sinhronizirani, tako da tam niso podnaslovljeni. V Sloveniji pa imamo na srečo še vedno podnaslovljene filme… Pri nas smo gluhi prikrajšani le za poln užitek ob gledanju slovenskih oddaj, ki spadajo v lastno produkcijo RTV hiš.
Skratka, razen pogovorov v živo ni pred letom 1870 obstajala nobena naprava, noben stroj, nobeno orodje, ki ga gluhi ne bi mogli uporabljati… Lahko so opravljali vse poklice, saj takrat še ni bilo telefonistov, voznikov tovornjakov in avtobusov (tovornjaka ali avtobusa gluhi zaradi enih predpisov ne smejo voziti, pa ne vem zakaj. Ne vem, kakšno vlogo igra sluh pri vožnji tovornjaka ali avtobusa). Samo pogovarjati se niso mogli. Njihova komunikacija s slišečimi je bila omejena. To pa je bilo tudi vse. Toda to ni dovolj, da bi gluhe vrgli v isti koš z drugimi invalidi. Razloge bom navedel tukajle:
Kaj lahko delajo slepi? Za slepe so šele leta 1873 iznašli telefon, tako da so lahko postali telefonisti. Prej niso mogli početi ničesar. Ničesar!!!! Še braillove pisave takrat ni bilo, da bi se slepi lahko izobraževali! Telefonist je bil dolga leta edini poklic, ki so ga gluhi lahko opravljali in se zanj tudi izučili. Šele iznajdba osebnih računalnikov in interneta v osemdesetih in devetdesetih letih je omogočila, da se lahko tudi slepi vključujejo v vse pore javnega in zasebnega življenja. Še dandanes pa slepi rabijo pomoč pri gibanju, saj se brez tuje pomoči kaj hitro izgubijo. Prav tako ne morejo sami obdelovati vrta, voziti traktorja, avtomobila, kolesa, ipd. Ne morejo se ukvarjati s športi, s katerimi se ukvarjajo zdravi (gluhi se lahko). Golbal za slepe so iznašli po drugi svetovni vojni. Skratka, medtem ko so se pred iznajdbo telefona lahko gluhi skoraj enakovredno vključevali v kmečko življenje tedanjega podeželja, so bili slepi večinoma v breme svoje družine, saj so morali drugi vse delati namesto njih.
Gibalno ovirani, ki potrebujejo navadni invalidski voziček so bili tudi zelo prikrajšani. Ali ste že videli kakšno staro hišo (iz 19. stoletja), ki bi imela vhod prilagojen invalidom (pa ne mislim takih hiš, ki so bile kasneje preurejene)? Jaz je še nisem videl. Vsaka taka hiša ima pred vhodnimi vrati vsaj eno stopnico, vrata v hišo pa so večinoma preozka. Da ne govorim o tem, da so nekoč ljudje spali na podstrešju, na katero se je prišlo po lestvi in ne po stopnicah!!! Po stopnicah bi še spravil invalida na vozičku, po lestvi pa nikakor ne! Če kdo ve, kaj lahko invalid na vozičku dela na kmetiji, naj mi to pove. Jaz ne poznam nobenega opravila, ki bi ga invalid z vozičkom lahko opravljal tako kot zdravi. Gluhi pa lahko delajo tako kot zdravi, saj imajo zdrave noge in roke. Kmet jim mora le na pravi način povedati, kaj morajo delati in bodo delali tako kot slišeči! Tudi industrijska revolucija ni prinesla poklicev, ki bi bili povsem primerni za invalide na vozičkih. Šivalnega stroja, ki bi se ga upravljalo le z rokami, še nisem videl. Šele iznajdba računalnikov in interneta sta invalidom na vozičkih prinesla večje možnosti za življenje in delo. Še dandanes so povsod po mestu javne stavbe (vključno s fakultetami, srednjimi šolami, osnovnimi šolami, ipd.), kamor invalid na vozičku (sam) ne more. Če je vsaj vhod v stavbo dovolj širok, pa potrebuje invalid, da ga prenesejo po stopnicah do vhoda, dva močna spremljevalca… Gluhi lahko sami vstopijo v takšno stavbo…
Da ne govorim o invalidih, ki potrebujejo elektromotorne invalidske vozičke, ker se z navadnim sami ne morejo premikati. Pred letom 1883, ko so iznašli elektromotor, elektromotorjev sploh ni bilo, na elektromotorni voziček pa je bilo po vsej verjetnosti potrebno počakati še kakšno desetletje. Predtem so bili ti invalidi v celoti odvisni od tuje pomoči in nege in tako v breme tedanji družbi. Ne le, da niso mogli ničesar delati, tudi pri življenjskih potrebah so jim morali pomagati drugi. To so šele resnični invalidi!!! Oni se lahko edinole pogovarjajo in komunicirajo z zdravimi, drugega pa ne morejo. Da ne govorim o tistih, ki zaradi cerebralne paralize tudi govoriti ne morejo! Oni so še veliko bolj ubogi kot tisti, ki so le gibalno ovirani, sploh so pa bolj ubogi kot gluhi!
Vse to pišem zato, ker zaradi tega, ker nas imajo zdravi za invalide, mnogi gluhi mislijo, da bi morala zanje poskrbeti država, tako kot skrbi za “ostale kategorije” invalidov. Jamrajo tudi, kako so siva lisa državne skrbi za invalide. Jasno, da so siva lisa, ko pa je država dovolj pametna, da ne bo za gluhe, ki lahko skrbijo sami zase, skrbela tako kot za distrofika, ki lahko premika le še oči in je povsem odvisen od tuje nege in pomoči!!! Gluhi pa moramo poskrbeti sami zase, torej uveljaviti moramo svoje sposobnosti in se prebiti skozi probleme, ki nas tarejo. Probleme moramo reševati sami, ne bodo jih reševali drugi namesto nas. Jaz probleme, ki izvirajo iz gluhote, rešujem sam, brez pomoči društev, Zveze, države, ipd. Država mi je dala samo možnosti (javne dobrine in storitve, kot so javni red in mir, obramba, zakonodaja), za vse drugo sem poskrbel sam! Gluhi jamrajo, kako so nerazgledani in neizobraženi, ker nimajo pravice do tolmača. Ne vem, zakaj rabijo tolmača, ko pa imajo internet. Na internetu najdejo vse, od igle do lokomotive! Tudi sam se neformalno izobražujem preko interneta. Na internetu najdem vse tisto, kar me zanima, pa nas niso o tem učili v šoli oz. na fakulteti. Tudi pismenost gluhih bi se izboljšala, če bi več brali. Res je, da si ne morejo vsak dan kupiti časopisa, lahko si pa v knjižnici izposodijo kakšno knjigo, kupijo naj si računalnik in si priskrbijo ADSL, tako da bodo lahko 24 ur na dan in 31 dni v mesecu surfali po internetu za nek fiksen znesek (za študente znaša cena približno 6000 SIT.). Če kakšne besede ne razumejo, pa naj si pogledajo v spletnem slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tudi ta slovar je na spletu.
Spoštovani Lipi, zanimivo razmišljanje o gluhosti. Na nek način se strinjam z vami, po drugi strani pa tudi ne. Vi imate srečo, nimate se niti za invalida, kajti kot sem razumela, ste izobražen človek, samostojen in obvladate vse, kar zdrav človek potrebuje. Pozabljate na drugo skupino gluhih, ki resnično niso, niti ne morejo biti na vaši ravni, na gluhe, ki berejo, a ne razumejo vsebine, ki pišejo, a s popačeno slovenščino, ki samostojno ne morejo komunicirati z okolico kot Vi, še hujše, ne morejo dobiti oz. razumeti povratnih informacij. V tem je tragika gluhe skupnosti. Še sreča, da jim je narava dala jezik, njihov lasten jezik, slišočim nerazumljiv, neupadljiv, a jezik, s katerim so učlovečeni, enakovredni soljudem. Dopuščam, da to kar ste napisali, ste pisali zase, o sebi. Jaz vam lahko samo čestitam, ne izzivajte pa drugih, ki so pomoči resnično potrebni. Ad absurdum!
Te teme pa se nisem videl.
Vsekakor se v znatni meri strinjam s postom nad mano.
Nedvomno je res, da gluhi in naglušni niso ista skupina, ker je med slepimi enooki lahko kralj, in tako že naglušen gluhega ne razume in nima enakih prioritet.
Se tudi strinjam glede prelingvalne in postlingvalne gluhosti.
Eni imajo besedni zaklad, miselni razvoj je kot pri večini, pa še bolj so pismeni.
Sem že doskrat kvasil, da je najtrši oreh otrok, ki se rodi gluh ali pa kmalu po rojstvu ogluši.
Tu je kleč za družbo! Slaba izobrazba in razvoj ga lahkonaredita odvisnega od pomoči za cel lajf.
Menim, imam pa omejen dostop do eksaktnih podatkov, da je tu naša družba odpovedala.
Mihelj s strojem sliši. Pa vendar sem glede marsičesa hendikepiran, glede marsičesa pa imam prednost.
Namreč, če kakšne brozge nočem slišat zlahka odklopim stroj in imam mir.
Nič ne moti moje rajske nirvane.
Je pa cel kup prilik ko bi bilo bolje če bi slišal.
Parkrat me je npr skoraj avto al vlak povozil, etc. Se mi je v eri pred SMSji pokvaril avto in nisem mogel priklicati pomoči. Še in še.
In stroja ne morem vedno met gor.
Aja, in nevarnoist infekcije, npr pnevmokoka je, sem zadnjič nekje videl na plakatu. Vsaj pr deci.
Skratka, bolje je reči hendikepiran kot invalid.
Je pa zato res, da je, kar gluhi doseže v lajfu, dvakrat več vredno.
Zanima me le nekaj:
1) Zakaj se vse gluhe (prelingvalno in postlingvalno gluhe) meče v isti koš, ko se govori o gluhih (npr. ko se kje prebere besedo gluh, so s tem mišljeni vsi tisti, ki imajo izgubo sluha po Fowlerju večjo od 95 %, ne glede na čas izgube sluha)?
2) Zakaj na ZDGNS in pri društvih gluhih ni posebne sekcije postlingvalno gluhih, da bi jih s tem ločili od prelingvalno gluhih in naglušnih?
3) Zakaj zdravniki na kliniki ne povedo postlingvalno oglušelemu, ko ogluši, da ni ne tič, ne miš ampak hladnokrvno rečejo, da je gluh?
4) Koliko je v Sloveniji prelingvalno gluhih? Postlingvalno gluhih? Naglušnih?
5) Ali bo, če bodo gluhi dobili invalidnino in 100 % telesno okvaro, enak odstotek veljal tako za prelingvalno gluhe kot tudi za postlingvalno gluhe?
6) Od katerega leta dalje se šteje, da je otrok oglušel postlingvalno?
7) Ali se lahko postlingvalno gluhemu sčasoma poslabša govor, tako da postane podoben govoru prelingvalno gluhega?
ali ste se cepili? Ali se mislite?
na to me je navedlo, ker neka prodan miklavčičeva, od hecniškega monitorja iz srbije, bluzi nekaj v zvezi s cepljenjem. Da so menda od enega zmrznenega iz srbije dali živ virus španske gripe v …
Me zanima, kako, da taka zavajanja niso kazniva?
Ali bodo lahko svojci nekoga, ki bo vmrl zaradi nove gripe, ker se zaradi miklavčičeve ni cepil lahko to srbkinjo tožili?
Kako ni kaznivo, da nekdo za svojo promocijo druge izpostavlja poljubu smrti?
Kje so tožilci?
Mihel, če se na nekaj ne spozna, o tem molči.
Ne pa da kao v interesu informiranosti javnost prodaja neznanje in meglo.
Mislim, da je človeška pravica tudi ta, da si pri pomembnih stvareh zaščiten pred takimi šarlatani, vseznalicami.