Imam 3 mesece starega sinčka, pri katerem nama je z možem uspelo vzpostaviti zelo lep ritem spanja. Vedno imamo red spanjem obred da se okopa, preobleče in nahrani. Potem ga izmenično vsak uspavava, en dan mož, en dan jaz. V spalnici ima vedno isto glasbo, malo lučko… Dogovorjena sva tako, da ga položiva v njegovo posteljico, potem pa sva samo tiho ob njem. Brez božanja, petja, česarkoli. Samo počakava, da se umiri in počasi zaspi.Če joče, kar je zelo redko, ga malo vzameva v naročje, potem pa gre nazaj v posteljo. V zadnjem času ga uspavam tudi z dudo in pleničko iz blaga, ki si jo rad pritiska k obrazu. Dudo in pleničko mu, ko zaspi preden odidem iz sobe zaradi varnosti odvzamem. Zbuja se 1x na noč, se lepo naje in spi dalje do jutra.Seveda ni bilo vse rožnato – v začetku je potreboval tudi uro in pol, da je zaspal, pa občasno so ga dajale kolike itd., vendar nič pretresljivega, v primerjavi z nekaterimi drugmi dojenčki.
Hranim ga po steklenički (žal), ker dojenja nisva in nisva mogla vzpostaviti. Bil je prezgodaj rojen in takoj po rojstvu nisva bila skupaj, pa še zlatenica in sva bila spet ločena, doma pa nama potem na žalost kljub ni steklo, čeprav sem se trudila 2 meseca.

Moja mama pravi, da je to kar preveč lepo in da lahko pričakujem, da se mu bo ritem spanja ponovno “zmrdal” po cepljenju, oziroma ko bo star kakšnih pet mesecev.

Ker nimam s tem nobenih izkušenj, je moj prvi otrok, me zanimajo izkušnje tistih mamic, ki imate malo starejše otroke, ali pa celo več otrok, da mi opišete svoje izkušnje. Jih cepljenje res tako “zmrda”? Kako se je spreminjal ritem spanja otrok v njihovem prvem letu?

Vsaka izkušnja bo dobrodošla!

Prosim preberi si več o ceplenju preden se odločiš zanj… Priporom ti branje: https://sites.google.com/site/iluzijeocepivih/

Ne le porušen ritem spanja, tudi marsikaj drugega je lahko posledica cepljenja. Preden ga cepite, si poglejte navodila, ki jih proizvajalec izda ob cepivu in bi cepivo morala tudi spremljati. Najprej bo cepljenj s cepivom di-te-per, zato si poglejte najprej ta. Poleg slovenske verzije si nujno poglejte tudi originalno verzijo proizvajalca, ker iz slovenske velik del stranskih učinkov izpade. Navodila si je dobro prebrati, da boste po cepljenju lahko spremljali stanje otroka in prijavili stranske učinke, če se bodo pojavili. Niti starši niti pediatri ne berejo navodil, ki spremljajo cepivo, ker jih ne dobijo, zato se stranski učinki ne prijavljajo, saj se ne prepoznajo.
Navodila dobite na spletni strani SOS- cepiva. Vtipkajte to v iskalnik in potem na strani poiščite zavihek “navodila”.

Informiraj se: https://www.facebook.com/groups/svood/doc/416250321768955/#!/groups/sos.cepiva.si/

Moja 4,5 let stara deklica ni prejela nobenega cepiva zaradi mojih dvomov v upravičenost, varnost in koristnost cepljenja. Priporočam brezplačno e- knjigo https://sites.google.com/site/iluzijeocepivih/
in http://www.sos-cepiva.si/ za informiranje o tem, kako cepiva “zmrdajo” otroka. Srečno obema!

Vsem bralcem sporočam, da ne bom objavila vaših sporočil o tem, kaj povzroča cepljenje, objavila bom le kratka obvestila z linki, zaradi korektnosti. Res se mi ne zdi na mestu, da se to sprevrže v debato cepljenje da ali ne. Kdor želi vedeti več, imamo sedaj dovolj linkov in si lahko prebere sam.

Odgovor bralki pa sledi….

Pri nas ni bilo nobenih posledic, 2 cepljenji so za nami, spimo čisto normalno. Po prvem cepljenju je bila malčica morda tisto popoldne malenkost bolj utrujena, na mestu cepljenja je imela še kakšne dva dni malo rdečice, to je bilo pa to. Po drugem cepljenju je bilo še manj posledic.

Tako da zaradi cepljenja mi nismo spreminjali spalnega ritma. Smo ga pa vmes zaradi drugih razlogov, ampak vedno samo na bolje… Imamo pa tudi mi izkušnje, da nam “grozijo” že vnaprej, kako se bo vse porušilo, poslabšalo in kako je prelepo, da bi bilo res (začelo se je že pred porodom, češ naspi se zdaj, potem par let ne boš, pa spimo več kot smo prej), pa zaenkrat vztrajamo in upamo da bo trajalo :).

Moja starejša hči ni spala cele noči. Prenosili smo jo zelo veliko. Cepljena je bila po programu, imela pa je dermatitis, vročinske krče (ki so oblika epilepsije), neprestana vnetja ušes, nobene odpornosti, jok kar naprej…

Sin je bil cepljen po programu in pri 4 letih zbolel za epilepsijo. Spal je že dosti bolje kot hči, od bolazni dalje pa mi ne spimo:(

Najmlajša ni bila cepljena in tudi nikoli bolna. Tudi spala je od 3. meseca brez nočnega prebujanja.

Do sedaj je bila naša dojenčica že dvakrat cepljena, pa še vedno prespi celo noč. Celo noč je prespala tudi obakrat takoj po cepljenju, pri starost 3. in 4. mesecev.

Po moje je odvisno od posameznega otroka in ne gre kar posploševati.

Pozdravljeni!

Cepljenje nima direktne povezave s spanjem, pač pa ga ima stiska in stres. Če otrok doživi stres (že prehlad je za dojenčka stres), sta nemir in težave s spanjem prvi pokazatelj stresa. In kaj boste naredili potem?

Glejte stres in stiske so sestavni del življenja, ne rabite se teh bati, slej ko prej bodo prišle same. Če bo cepljenje ok, pa lahko zboli in boste imeli težave. Pomembno je, da veste, kako boste otroku pomagali s tem se soočiti: boste še bolj tlačili dudo v usta, ga začeli gugati, pomislili še na kakšno drugo strategijo … ali pa boste privili otroka k sebi in ga pomirili… dokler bo to potreboval.

Opisali ste nekaj stvari, ki so zaskrbljujoče in dolgoročno vodijo v težave. Otroka ne dojite, torej je zelo pomembno, da poskrbite za dodatno količino fizične bližine: zato je prav, da ga vedno hranite v naročju, kot bi ga dojili. Otrok poleg tega potrebuje fizično bližino, da lahko mirno zaspi, to pomeni, da ga privijete v naročje ali se z njim uležete, da sliši vaš utrip srca, čuti toploto in vašo mirno energijo, ki jo oddajate. Vaš otrok tega nima, kar je za otroka stres sam po sebi. Otroci so sposobni zaspati sami tam med starostjo od 3-5 let. Če jih prej navajate na to, da zaspijo sami, jih ob tem navajate na cel kup nezdravih razvad, ki otroku dolgoročno škodujejo. Ne bo se znal pomiriti sam, in ko bo čutil stres, bo iskal in potreboval nadomestke (odvisnosti). Če pa mu daste bližino sedaj, ko jo potrebuje, se bo kot odrasel znal pomiriti sam, brez nezdravih nadomestkov.

Več o tem in o uspavanju v starejših odgovorih, pobrskajte preko »išči«.

Toplo priporočam v branje knjigo Sears. Povezovalno starševstvo (lahko kupite tudi pri meni). Tam boste zvedeli veliko več o tem, kaj dojenček potrebuje v prvem letu in kako postavite dobre temelje za naprej. Če pa znate angleško, pa pogoglajte po spletu Attachment parenting … je morje dobrih informacij tudi na spletu.

Ostalim bralcem pa ….

Dragi moji sem morala prav stapkat, tako ste me vznemirili s to vročo debato o cepljenju. Sem hotela vse cenzurirati, po tapkanju pa sem spoznala, da nikomur ne morem prihraniti težav, bolečih izkušenj … vsaka mamica (očka) ima svojo zgodbo. Zdaj sem bolj pomirjena in vem, da bo vsak znal sam zase presoditi, kaj je zanj prav. Zdaj vas bom objavila, spustila bom le tiste najbolj grozeče … kljub tapkanju se mi tule res ne zdijo na mestu. Kdor bo želel vedeti več ima sedaj na voljo dovolj linkov. Verjamem da se ljudje znajo zase odločati tako, da bo zanje prav in res ni ene same prave rešitve, res ne … pomembno je, da gledate širše in presodite, kaj je za vas v dani situaciji najbolj prav. Edini nasvet, ki se mi zdi na mestu je ta, da če se odločite za cepljenje, bodite ras pozorni, da je otrok zdrav.

Alenka O.

Zanimivo, niti vedela nisem, da lahko počnem kaj narobe. Je pa res, da imamo otroško posteljico praktično priključeno k zakonski postelji,vmes je samo nizka ograjica, par cm, da ne bi padel na rob najine postelje. Tako da ga v bistvu uspavava tako, daleživa skoraj ob njem. Je pa res, da nimam z njim ves čas fizičnega kontakta. Če joka vedno odreagirava. Ga božava ali pa ga nosiva, dokler se ne umiri. Pri miru ga pustiva samo takrat, ko ne joče. Če po nočnem hranjenju ni mogel zaspati, sem ga vedno vzela k sebi in to počnem še zdaj, čeprav zdaj le redko to zahteva. Ponavadi ga vzamem k sebi v posteljo tudi po jutranjem hranjenju, kjer še malo podremava skupaj kako uro. Pogosto se cartava tudi čez dan.
V začetku sem imela problem s tem, da me otrok enostavno ni pustil od sebe. Glede na to, da sem kljub občasni pomoči tašče in mame večinoma sama z otrokom, je v začetku to pomenilo, da sem šla z njim v naročju celo na stranišče. Če sem ga le malo odložila je kričal. Zanimivo pa je, da je ponoči vedno kar lepo spal že od začetka, podnevi pa le redko zadrema. . Seveda je to zagotovo povezano z njegovo potrebo, po dojenju, ki pa ni in ni steklo, kjub pogovorom s strokovnjakonjo (Dr. Golobova v MB.)
Tudi jaz sem bila v začetku nasprotnica uporabe dude, vendar sem jo začela uporabljati, ker sicer ne bi mogla normalno funkcionirati, otrok me niti za minuto ni spustil od sebe. Seveda ga vedno hranim v naročju. Kar se tiče dude, mi je nekako postalo jasno kaj mislite, ko sem se pogovarjala s partnerjem. On je imel dudo do sedmega leta, vendar pa je bil zanimivo, polno dojen!
Upam, da moje početje ni tako zelo napačno. Ali pač?

Pozdravljena še enkrat!

Zelo dobro vam gre … večino stvari delate po občutki in delate jih v dobro otroka. Jaz bi vam svetovala le to, da otroka uspavate tako, da ga stisnete k sebi v ta veliki postelji in ko zaspi, ga prestavite v njegovo. Moje sporočilo je bilo to, da ne potrebuje ne odejice, ne dudice, ne pojoče igračke, da zaspi, … pri tem velja: manj je več. Za otroka noč ni strašna, je pa strašna noč brez bližine, potrebuje čutiti vašo bližino. Če bo močno jokal, pa uporabite dudico, samo ko zaspi, mu jo dajte ven iz ust in tudi čez dan se ne navadite, da ima dudico ves čas v ustih, le tu pa tam, takrat ko bi ga podojili za tolažbo, če bi ga sicer dojili. Ne sekirajte se zaradi dojenja, če ga hranite v naročju, bo ok. To ni edina stvar, ki jo otrok potrebuje. Mirna in srečna mami šteje veliko več.

Alenka O.

Pozdravljena mamicazdojenckom,
Ko sem prebrala tvoje sporocilo sem se odlocla, da ti pisem, ker imam enak strah glede spanja kot ti le da smo mi stari skoraj 9mesecev. Najprej naj ti po em, da se po cepljenih ni nic spremenilo. Tudi za cepljenje sma se z mozem takoj odlocila, sploh ko sma prebrala otroska paraliza, itd. Naj samo se na to temo dodam, da mora bit dovolj velika precepljenost, da necepljeni otroci ne zbolijo.
Kaj pa se tice spanja. Nas fant spi od enega meseca sam v svoji sobi, odcetrtega brez zbujanja za hranjenje. Razen par nocnih mor, ki so trajale po par minit( od joka, do tega da je zaspal dalje) nimamo problemov. Uspavamo se tako, da dam sincka po.eg sebe na kavc v lezec polozaj, dobi flasko, med tem ga bozam po glavici in zaspi. Enako cez dan kot zvecer. Dudico ima le cez dan ce se zacne prebujat na zacetku spanja. Cez dan spi ob meni, ko jaz gledam tv, ponoci v svoji sobi. Skratka brez problemov, ko se ponoci prebuxi se tudi sam uspava, ce se joce grem seveda do njega, ga vzamem v narocju, zazibam in spi dalje. Tudi locitvenega strahu nima velikega. Ce me ni v enakem prostoru se oglasim in se priplazi do mene.
Pa se vprasanje za g. Alenko
Meni ste na temo dojencek in nocne more odgovorili, da bomo na racun samostojnega spanja povedali, da bomo imeli kasneje probleme. Kaksne pa?tudi sama sem vedno spala v svoji sobi, pa ni bilo z mano problemov.
Lp

Pozdravljeni!

Povedala vam bom dvoje, kar si mogoče nasprotuje, mogoče pa tudi ne.

1. Ne spreminjajte nekaj, kar deluje. To pomeni, če se vi počutite ok in če vidite, da je otrok ok, zadovoljen, miren, potem je zagotovo ok. Pa če je Alenka rekla, ali pa Bogdan Žorž ali Zoran Milivojevič … če deluje za vas, mirno preslišite vse nasvete in sledite svojemu srcu. Ok?

2. In potem je tu teorija. Znanstveniki potrjujejo, da je v naših genih zapisano, da otrok v prvih letih svojega življenja za zdrav razvoj potrebuje fizično bližino staršev. Če ga v tej fazi učite samostojnosti je tako kot bi ga prezgodaj učili hoditi. Naredite lahko več škode kot koristi. Ni pa nujno.

Najbrž ste hoteli vedeti, kakšno škodo lahko to dela otroku. Otrok se počuti varnega in s tem zgradi temeljno notranjo varnost, ki je potem osnova za osebnostni in socialni razvoj. Brez te trdne varnosti, se bo lahko počutil bolj notranje negotovega.

Ampak vse je odvisno od konteksta. Uspavanje je le den izmed faktorjev, ki gradijo otroku notranjo varnost. Je zelo močan, ni pa edini.

Kaj se vam lahko zgodi z uspavanjem? Glejte veliko mamic ima izkušnjo, da je otrok lepo spal, mirno spal in bil v svoji posteljici, svoji sobi, potem pa nekje pri starosti 1-2 leti pa so se pojavile težave ali pa ob bolezni, ko je otrok prišel za nekaj dni do več fizične bližine z mamico in potem nenadoma noče več zaspati sam.

To se vam lahko zgodi. Pomembno je, da takrat to razumete in dovolite otroku, da nadoknadi, kar ste teh prvih nekaj mesecev zamudili. Če se vam to zgodi, ne skušajte za vsako ceno prisiliti otroka, da bo spet spal sam, veliko bolje bo, da mu začasno dovolite to, kar sedaj nima … in bo potem zopet lahko samostojen in zadovoljen otrok.

Pa da ne bomo samo abstraktni … kaj je uspavanje z bližino:

Največja bližina je, če se z otrokom uležete objeta v ta veliko posteljo in ste z njim dokler ne zaspi. Potem lahko vi vstanete in imate še nekaj uric zase in ko greste spat, spite vsi skupaj v ta veliki postelji.

Če vam to ni ok, je naslednja možnost uspavanje v ta veliki postelji in potem otroka prestavite v njegovo posteljo in imate ponoči ta veliko posteljo zase. In če se zbudi imate potem zopet dve možnosti: prinesete otroka v posteljo ali pa ste ob njem toliko časa, da zaspi.

In tretja možnost je, da uspavate otroka v njegovi postelji, tako da ste ob njem. Načeloma otrok potrebuje tesno fizično bližino. Včasih pa zadostuje, da ga samo z roko masirate ali držite za roko. Če je otrok zadovoljen in vi tudi (da ne visite v kakšnem neudobnem položaju nad posteljo)… potem je to ok.

Moja izkušnja je, da otroka lahko prestavite v svojo sobo, ko je star tam nekje med 3-5 let. Če ima tam bratca ali sestrico, je to lahko veliko prej, sicer pa z otroško sobo ne rabite hiteti. Prav tako med 3 in 5 let nastopi čas, ko boste lahko otroka polupčkali, mu zaželeli lahko noč in lahko odidete in bo sam zaspal. Do takrat pa otrok tega ne zmore in mu povzroča stres, če mora zaspati sam, brez vaše fizične prisotnosti. Tako se navadi na različne nadomestke, ki blažijo stres: ninice, dudice … kar je jasen znak, da je za otroka stres, če mora zaspati brez vas. Če otroka uspavate z bližino, ne bo nikoli potreboval vseh teh nadomestkov. To je nepotreben stres, ki ga lahko otroku prihranite.

Alenka O.

Draga Alenka O.,
Hvala za razlago. No, kotvidite, nasega fanka uspavam tako, da je poleg mene na kavcu in zaspi ob meni. Ko spijeflasko me se pogleda, se obrne in spi. Tako ga pustim par minut in nato nesem v svojo sobico. Ponoci, ce je potrebno ga uspavam nazaj v narocju. Je pa res, da se vecinoma uspava sam. Mnogokrat se sploh ne zbudi.
Kot ze receno, ce bopotreboval blizino ponoci, jo bo tudi dobil. Kako se ne vem, odvisno od situacije. Ali bo sel v spalnico, ali pa se boma utaborila v dnevni sobi. Naj se dodam, da tudi nimamo locitvenega straha. Ko me niob njem, se sam igra, raziskuje prostore, ko me zacne pogresat se oglasi, jaz ga poklicem po imenu in se skobaca do mene.
Sicer pa gremo kmalu na morje, tam ni moznosti da bi spal v svoji sobi, tako da bomo vidli kako bo spanje na morju in po njem.
Za nakonec pa se vprasanje. Kako je z uspavanjem in spanjem v vrtcu. Mame imamo razlicne nacine. V rokah, s tekocino, dudico, itd. Ne predstavljam si da bo vzgojiteljica mojega otroka vozla v vozicku ali kaj podobnega, da bo on spal. Kako torej otroka navadit na to. Nas namrec ne pade sam po treh ali stirih urah.

Pozdravljeni!

Še odgovor na vprašanje o uspavanju v vrtcu:

V vrtcu otrok razvije drug ritual, ki nima veze z vašim »protokolom«. Če sedaj nima nič in imate le objem in otroka uspavate, mogoče dajte v vrtec otroku igračko, ki jo bo stisnil k sebi, ni pa nujno niti, da bo to potreboval.

Še moja izkušnja: Moje otroke je varovala babica. Jaz sem jih uspavala z objemom, babica pa jih je (tudi 11 mesecev stare) enostavno položila v posteljo in to je bilo to. Otrok je bil navajen postelje in je zaspal brez problema. To se moji tašči tako fajn zdi … meni pa tudi.

Če imate z otrokom dober odnos, če ima dovolj bližine in povezanosti z vami, uspavanje v vrtcu ne bo problem. Težave nastanejo, kadar se otroci ne čutijo dovolj varne, ker imajo premalo dobre povezanosti ali pa ker je vrtec stres. … No ali pa če otrok enostavno ne potrebuje spanja (kar se tudi lahko zgodi tam med 2-3 leta).

Alenka O.

Tapkat Ste morali ker so se starši oglasili s svojimi mnenji in izkušnjami? in celo cenzurirat  ste hotela?

Lepo da ste si premislili. Ne delat kar delajo drugi.

Stres je del življenja samo kolikor pustimo. Ni samo po sebi normalno da ga imamo. Ne mi ne otroci.

Srečno in hvala vsem ker se trudite.