Najprej vas lepo pozdravljam. Doma imamo deklico, staro 13 mesecev. Zaradi alergije na jajca oz. jajcni beljak, pri enem letu ni bila cepljenja v otroski posvetovalnici, saj je cepivo narejeno na osnovi beljaka, pac pa smo dobili napotnico za pediatricno bolnisnico. Tam naj bi jo cepili, obenem pa ponovno testirali.

Pregled bi morali imeti vceraj. “Bi” pravim zato, ker je nasa puncara prvic v svojem zivljenju staknila prehlad, in to ravno zdaj. Pa tako dolgo smo cakali…Ponovni pregled-upam, da tokrat uspesen- imamo v mesecu januarju.

Zanima me, ali je kaj narobe, ce se ni bila cepljena? V vrtec ne hodi. Proti katerim boleznim tocno je to cepljenje? Ali obstaja moznost, da bi zbolela za katero izmed teh bolezni in kaj bi to pomenilo? Ali je nevarno?

Ze vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor. Andreja

Spoštovani!
Pri enem letu so otroci cepljeni proti ošpicam – mumpsu – rdečkam. Vse troje so kapljične nalezljive bolezni. Rdečke so nevarne predvsem za nosečnice in njihove plodove, če se nosečnica okuži v prvem tromesečju nosečnosti, saj je okvara ploda takrat kar v 70 do 80%. Za otroke pa so rdečke dokaj blaga bolezen, cepljenje pa izvajamo zato, da na ta način preprečujemo t.i. kongenitalne-prirojene rdečke, ki so ekstremno huda bolezen , ki v mnnogih primerih vodi v smrtno okvara ploda ali novorojenca.
Ošpice so težka izpuščajna nalezljiva bolezen z izjemno veliko kužnostjo, saj se prenašajo tudi po zraku. Prizadanejo zgornja dihala, imajo sistemske zrake in v se mnogih primerih komplicirajo s pljučnico, vnetjem možganov in možganskih ovojnic, vnetjem srednjega ušesa, … V fazi pred uvedbo cepljenja je vsako leto pri nas za posledicami ošpic nekaj otrok umrlo, pri nekaterih pa so ostale trajne posledice. Po uvedbi cepljenja proti ošpicam pri starosti 1 leta in ponovno revakcinacijo pred vstopom v šolo so ošpice postale redka bolezen, tako da kakšno leto ni prijavljenega nobenega primera. Za preprečevanje kroženja povzročitelja ošpic v populaciji pa je potrebno vzdrževati visok delež proti ošpicam imunih oseb – stanje precepljenosti (ali prebolelosti) mora biti vsaj 95%. Glede na to, da so v naši populaciji otroci proti ošpicam dobro precepljeni, cepljeni otroci “varujejo” vašega otroka pred povzročiteljem.
Mumps je kaplična nalezljiva bolezen, ki prizadane dzgornja dihala in žleze slinavke. Najpogosteje so prizadete obušesne žleze, lahko pa tudi druge: podjezične žleze, včasih pa tudi trebušna slinavka in pri dečkih testisi.
Po uvedbi cepljenja je število primerov močno padlo, se pa bolezen še pojavlja. Tudi za preprečevanja mumpsa je pomembno, da razen imunosti posameznika obstaja dovolj visok delež imune (precepljene ali po preboleli bolezni) populacije.
Pozdrav!
Nina

Nina P, samo eno vprasanje? Ce prav razumem proti rdeckam cepimo otroke zato, da ne bi zbolele nosečnice, ki bi se od okuženih otrok lahko nalezle? Te nosečnice so bile v mladosti tudi precepljene, torej nimajo doživljenske imunosti? Če pa bi bolezen prebolele v mladosti, bi doživljensko imunost imele in bi bile tako zaščitene. Imam prav?
lp minka

Otroke cepimo predvsem zato, da ne bi zbolele neimune nosečnice, novorojenci, zelo majhni dojenčki in imunsko oslabljene osebe. Majhni otroci v kolektivih so običajno najbolj dovzetni za kapljične povzročitelje in pri njih pogosto najdemo pool povzročiteljev, zato so je za hitro zmanjšanje povzročiteljev v populaciji njih potrebno precepiti najprej.
Nosečnice, ki rojevajo danes, so bile cepljene z enim odmerkom cepiva, ali pa sploh niso bile cepljene. Za preprečevanje kroženja povzročitelja pa mora imeti zadosten delež prebivalstva ustrezno količino protiteles in sicer najmanj 90, optimalno pa vsaj 95%. Pri cepljenju proti rdečkam sta enako pomembni INDIVIDUALNA zaščita, kot KOLEKTIVNA zaščita. Vedeti moramo, da tudi cepljenje na žalost ne zaščiti 100% oseb, temveč okoli 95%, vseh oseb pa iz različnih razlogov nikoli ne cepimo. Če torej želimo preprečiti dostop povzočiteljev rdečk tudi do tistih, ki se ne smejo cepiti in do tistih, pri katerih tudi cepljenje ni bilo uspešno, mora biti zadosten delež ljudi na povzročitelja imun.

Danes velja, da sta za optimalno zaščito OSEBE potrebna 2 odmerka cepiva proti rdečkam, za optimalno zaščito ogrožene populacije pa mora biti cepljenih 95% oseb te populacije.

Če bi se VSE nosečnice prekužile v otroštvu, bi bile z veliko verjetnostjo imune in cepljenje ne bi bilo potrebno zaradi njih in plodov (Tako stanje poskušamo doseči z dvakratnim cepljenjem). Še vedno pa bili za okužbo dovzetni dojenčki po izginjenju materinih protiteles iz krvi, pa imunsko slabo sposobne osebe…, povzročitelj bi v populaciji lahko krožili, saj bi bil delež neimunih oseb prevelik!

VENDAR: okužba osebe z nekim povzročiteljem je odvisna od: vira okužbe, načina prenosa, vstopnega mesta, dovzetnosti osebe za povzročitelja in virulentnosti ter števila klic določenega mikroorganizma. Tudi pri najbolj virulentnih povzročiteljih (npr. ošpice, norice) se prekuži le okoli 90% oseb in tudi to skozi daljše obdobje in ne le v zgodnjem otroštvu. Virulentnost virusa rdečk nikoli ni bila tako velika, da bi se prekužilo zadostno število deklic in dečkov že v zgodnjem otroštvu, nasprotno: pred uvedbo cepljenja smo videvali številne primere rdečk pri nosečnicah in posledično tudi pri plodovih. Iz tega sledi, da z naravnim prekuževanjem NIKOLI ne moremo doseči prekuženja zadostnega deleža nosečnic, s tem pa tudi ne moremo odpraviti pojava kongenitalnih rdečk.
Zakaj so bile tako izpostavljene nosečnice? Ker so prihajale v stik s skupinami, kjer je bilo kroženje povzročiteljkev rdečk vendarle največje: z majhnimi otroki.
V fazi pred uvedbo cepljenja ali pri cepljenju le določenih skupin smo videvali kongenitalne rdečke, rojevali so se gluhi, slepi otroci, s težkimi okvarami centralnega živčnega sistema in notranjih organov, z nerazvitimi jetri in možgani, … Po uvedbi cepljenja za otroke obeh spolov pri letu starosti in revakcinacijo pred vstopom v šolo kongenitalnih rdečk že nekaj let nismo videli.
Pozdrav!
Nina

hvala vam za izcrpna pojasnila in LP, Minka

Hvala vam za odgovor. Torej ni nic narobe, ce bo cepljena pri 14 mese ih in ne pri enem letu?

Pa se eno vprasanje povezano z alergijo: ce bo npr. pri naslednjem testiranju negativna na jace (srcno upam!!!), ali bo res morala ostati v bolnici nekaj dni, da ji bodo oni postopoma uvajali jajce? To mi je rekla ena izmed med.sester na ped.klinika, mamica, katere otrok pa je tudi imel omenjeno alergijo in jo prerasel, pa dejala, da njej to ni bilo potrebno. Hvala.

Nič ne bo narobe, samo protitelesa proti povzročitelju bo pridobila kasneje.

Večinoma poteka uvajanje živil, na katera je bil otrok alergičen, pod nadzorstvom, koliko časa pa je otrok hospitaliziran (če je), pa je odvisno od več dejavnikov. Zelo pomembno je, kako se je izražala alergijska reakcija. V primeru hujše predhodne sistemske reakcije po uživanju določene hrane je vsekakor potrebno uvajanje v bolnišnici (oz. po nadzorom).
Negativni testi so namreč le eno izmed meril odzivnosti na alergen…
Pozdrav!
Nina

Zdaj pa sem se spomnila, da lahko se nekaj vprasam. Znankin sin je baje alergicen na beljakovine kravjega mleka. Ni bil testiran, pac pa je to ugotovila sama. Ko sem jo vprasala, ce je na soji, je odgovorila da ne. Da mu pac malo bolj zalije kravje mleko z vodo. Nekaj pikic ima stalno. Od kar pa je sel v vrtec, in zenska (po mojem zelo bistra) ni omenila te alergije, dobiva otrok v vrtcu pac tako mleko, kot ostali in pikic je baje vec.

Mene je zacudeno gledala, ces od kod pa jaz govorim o nwkwm Pregominu, o E322 in konzervansih itd., skratka, kaj se mi blede. Pocutila sem se kot en najvecji komplikator. Pa vendar so mi na pediatricni b.strogo zabicali, naj pazim, naj hcerki kljub temu, da je bil test na mleko (tudi v krvi) negativen, ne dajem mleka in so mi predpisali Pregomin. Torej?

Ocitno bosta oba zrasla “gor”, le s to razliko, da jaz pridno berem, kje so doloceni konzervansi oz. jih sploh ni, ona pa je pogledala skozi prste in se nic kaj ne sikira zaradi pikic. Koliksna je moznost, da otrok preraste v astmatika, ce se prehranjuje z njemu alergicno hrano?

Hvala za odgovor.

Na vaše vprašanje je nemogoče odgovoriti, ker se v njem mešata vzrok in posledica. Otrok, ki reagira na sno snov preobčutljivo, pogosteje reagira preobčutljivo tudi na drugo. Pri astmi pa so po vrsti pogostnosti take snovi: pršica in dlaka oz. slina živali v hišnem prahu, perje v vzglavnikih, pelodi cvetja in drevja ter snovi v hrani.
Če ima otrok par “pikic”, samo na osnovi le teh, nikakor ne moremo sklepati, da so nastale prav zaradi preobčutljivosti na beljakovine kravjega mleka.
Preobčutljivost na določeno snov je vsekakor odvisna od genetske predispozicije osebe – oziroma njegovega imunskega sistema, pa dejavnikov okolja, pa virusnih in bakterijskih okužb, pa pogostnosti izpostavljanja potencialnemu alergenu, pa vrste in načina izpostavljanja nekemu alergenu (če prične za preobčutljivost genetsko disponiran otrok uživati neko vrste hrane prej, zlasti pa ob nekem vnetjem prebavnega sistema, se verjetnost, da bo na to snov kasneje preobčutljiv, poveča). Preobčutljivost na neko snov je odvisna tudi od mesta vstopa povzročitelja.

Posredujem vam nekaj informacij o astmi, ki so kopirane s spletne strani za bolnike, na kateri priznani slovenski strokovnjaki odgovarjajo in tolmačijo dogajanja o astmi.
http://www.astma-info.com/html/astma.htm
Astma je bolezen dihal, ki jo utegnemo tudi v prihodnjem tisočletju zelo pogosto srečevati. Za njo zboli več kot 4 % vseh otrok in več kor 2 % odraslih v Sloveniji ter do 10 % vseh otrok in več kot 5 % odraslih v nekaterih delih sveta. Število bolnikov narašča približno za 5 % na leto. Ker je število bolnikov z astmo tako veliko po vsem svetu, se je Svetovna zdravstvena organizacija odločila, da nanj opozori z dnevom astme. Ker danes o astmi veliko več vemo, je mogoče bolezen dobro zdraviti in omogočiti bolniku ustrezno kakovostno življenje. Vendar je eden od pogojev za uspešno spopadanje z boleznijo, da bolnik o njej veliko ve in da se je pripravljen aktivno vključiti v vodenje zdravljenja.

Astma je bolezen, ki jo označujejo napadi težkega dihanja, kašlja, piskanja v prsih, največkrat ponoči pa tudi čez dan. Te težave preprečijo otroku, da bi se lahko nemoteno razvijal, igral, hodil v šolo, odraslemu pa onemogočijo, da bi opravljal svoje delo.

Domnevni vzroki bolezni so bili znani že dolgo, raziskave v novejšem času pa so potrdile, da je alergija, to je preobčutljivost za snovi v okolju, najbolj pogost vzrok astme. Človek je razvil posebne obrambne reakcije pred vdorom tujih snovi in mikroorganizmov v svoje telo. Te so v največji meri take, da telo ščitijo, se pa lahko obrnejo tudi proti njemu. Posledica take reakcije je posebne vrste vnetje, ki se dogaja v steni večjih in manjših sapnic oz. bronhijev. Zaradi tega se stena sapnice odebeli in zapre svetlino. Ob tem se izloča tudi sluz, ki je zelo žilava in jo je težko izkašljati. Zaradi vnetja se razvije tudi krč gladkih mišic okrog sapnic.

Zmanjšana svetlina zaradi otekle sluznice, dodatna zapora s sluzjo in krč gladkih mišic povzročijo vse težave, ki jih ima bolnik z astmo. Če je zapora zelo velika, je dihanje povsem onemogočeno in nastopi smrt.

Znanje o naravi bolezni je omogočilo, da astmo lahko zdravimo. Za uspešno zdravljenje pa mora bolnik o bolezni vedeti čim več, še posebej zato, ker je bolezen kronična, večinoma doživljenska. Pogosto, včasih tudi brez zdravljenja, poteka s krajšimi ali daljšimi obdobji, ko je bolnik brez težav ali so te komaj opazne. To nas ne sme zavesti, da bi pomislili, da je bolezen minila in bi prenehali z zdravljenjem.

Sodobno zdravljenje astme upošteva vse naše znanje o bolezni in je zato sestavljeno iz treh vrst ukrepov. Prvi in pogosto najbolj pomemben ukrep je odstranitev vzrokov – alergenov za alergijsko vnetje. Ti so po vrsti pogostnosti: pršica in dlaka oz. slina živali v hišnem prahu, perje v vzglavnikih, pelodi cvetja in drevja ter snovi v hrani. Včasih že samo s temi ukrepi pomembno zmanjšamo hudost bolezni.

Ko ob poslabšanju sicer dobro zdravljene astme pride bolnik do zdravnika, velikokrat pove, da je pred kratkim ali še celo v času samega pregleda preboleval prehladno obolenje. Še posebej so tovrstna poslabšanja znana pri otrocih. Je tu v resnici kakšna povezava?

Danes znanstvenikom še ni uspelo natančno razložiti mehanizma zvečane preodzivnosti dihalnih poti ob virusnih okužbah, vendar so številne epidemiološke študije v resnici dokazale sočasnost astmatičnih napadov in prebolevanja virusne okužbe zgornjih dihalnih poti. Virusi neposredno poškodujejo sluznico dihalnih poti, hkrati pa spodbudijo celice, v katerih gostujejo, da pričnejo izločati snovi, ki povzročijo zoženje bronhijev. Poudariti je treba nebakterijski izvor patogenov – pri otrocih sta to najpogosteje respiratorni sincicijski virus in virus parainfluence, pri odraslih pa rinovirus in virus influence; edina izjema je zaenkrat vnetje sinusov – sinusitis, pri katerem naj bi imelo neposreden vpliv na poslabšanje astme bakterijsko vnetje (to je pomembno vedeti zaradi upravičenosti antibiotičnega zdravljenja!).

Nekateri celo menijo, da je sam nastanek nealergijske astme oziroma preodzivnosti dihalnih poti posledica prebolelih virusnih okužb zgornjih dihal v zgodnjem otroštvu.

O navzkrižnosti alergij na pelode in sestavine v hrani si lahko preberete ba naslednji povezavi:
http://www.astma-info.com/html/astma-bolniki/astma-bolniki_alergija_pelodi.htm

Pozdrav!¨
Nina