Cepljenje otroka in homeopatija
Pozdravljeni,
v klasični homeopatiji ne poznamo homeopatske preventive. Naši predpisi slonijo na polno razviti klinični sliki, ki se pojavi kot posledica obolenja. Tako da načeloma pri težavah s cepljenjem lahko samo popravljamo kasneje, če se razvijejo kakšne težave.
V manj pravovernih smereh homeopatije pa se sklepajo različni kompromisi, ki so bolj ali manj uspešni, sam nanje ne prisegam in jih ne uporabljam. Ena varianta so razna zdravila, znana, da pogosto “počistijo” organizem, kot so sulfur, nux vomica itd. Če že, vam priporočam, da jih vzamete po cepljenju in ne pred njim.
Droga opcija so potencirana cepiva sama oz. princip izopatije. za npr. OMR cepljenje se vzame homeopatsko zdravilo, spotencirano iz OMR cepiva v neki potenci, npr. C12, C30, C200… Ta zadeva je še bolj oddaljena od klasičnih homeopatskih principov.
Tako da kakšnih enostavnih rešitev kompleksnega problema cepljenja tukaj ni pričakovati.
Pozdravljeni,
morda zaradi takih in podobnih zgodb, ki jih tisti, ki jim želimo prisluhniti, slišimo pogosto.
(spodaj v poševnem tisku je copy-paste maila, ki sem ga pravkar dobil)
Eden od dvojčkov ima hudo motnjo pozornosti, ustreza vsem znakom ADHD. Drugi pa mi trenutno povzroča največ skrbi. Pri obeh dvojčkih so se začele težave pri cepljenju pri 18 m, takrat sta bila istočasno cepljena z omr in di-te-per. … je isti večer začel kričati in to je trajalo nekaj tednov ponoči. Otrok, ki je prej govoril, je nehal govoriti, ni več prenesel bližnjih, čisto se je odmaknil v svoj svet … zdaj ima diagnozo avtizem.
Rada bi objavila svojo izkušnjo in jo delila z vami kako je zaradi homeopatije moj otrok znova ozdravel. Besedo avtizem, pred 100 leti ni poznal svet, ravno tako pa tudi cepljenja ne. Svojega otroka sem pri 2 letih cepila, tako kot je bilo po pravilniku. Na začetku vse dobro, čez približno 4-6 mesece po cepljenju pa so se začele težave. Otrok je začel težko govoriti, počas tudi prenehal. Ni ga več zanimala pozornost, ampak samo zlaganje in zlaganje.. in kaj sledi pri zdravnikih splošne sodobne medicine? AVTIZEM, tipični znaki. Nekaj časa sem z njim obiskovala preglede, terapije in še in še.. vendar sem kasneje začela brskati po internetu ter se osredotočati bolj na alternativno medicino.. Prišla sem v kontakt z gospodom, ki se ukvarja z homeopatijo. Dejal mi je, da je bilo takih primerov pri njim že ogromnoooo ter da je vse uspešno pozdravil. Takoj so se mi zasvetile oči in bila sem presrečna. Takoj sem se odločila za to. Že čez slabi mesec sem bila naročena na pregled z otrokom in začel je s terapjo.. Že po prvi terapiji je bil malček drugačen.. redno sva obiskovala terapije in v pol leta je bil zopet tak kot pri cepljenju. Gospod mi je tudi povedal, da je vzrok prenehanje govora oziroma pojav avtizma po cepljenju vedno vzrok tistih zastrupljivih snovi, ki jih spustijo malčku v možgane! In ko sva se že po tretji terapiji peljala domov, je malček izgovoril prvo besedo ”mami” naj povem še to.. da je bil otrok v tistem obdobju ko ni govoril ves čas normalen, vse je vedel kam gre, kaj se dogaja, kje ima grače, vse se je tako zapomnil…le govoril ni.. in to ravno zaradi cepljenja!! VSE ki ste v dvomih in svoje otroke vozite po raznih pregledih želim, da upoštevate mojo zgodbo in se prijavite na homeopatijo, edini, ki bodo pomagali so ti ljudje in nihče drug. Otroka sčistijo in z vskao terapijo je bolj podoben normalnim otrokom. Spoznala pa sem tudi prijateljico (na pregledih) ki je preveč dolgo čakala in je otrok že dopolnil 5 let (imel potrjen avtizem) vendar ji niso mogli več pomagati zaradi prevelike okvare, ker je čakala predolgo. Ne znam opisati kako ji je žal.
Naj povem še to, da otroka nisem cepila nikoli več in zdaj je vseeno, kljub necepljenju zdrav tako kot osali..
Še ena anekdota iz včerajšnega inboxa:
… pri 2 letih in še nekaj mesecev je bil cepljen. Dokler ni bil cepljen, ni imel nobenih težav. Za starost dveh let je kar veliko govoril. Poznal je vse barve, imena domačih, pa tudi te osnovne besede (telefon, torta, znak, vlak, avto….) vse kar si ga vprašal je odgovoril, kar si mu povedal, si je zapomnil in naslednjič že sam ponovil besedo. Igral se je z vsemi stvarmi.. po cepljenju oziroma nekaj mesecev kasneje pa je prenehal govoriti pa tudi stvari je začel bolj zlagati v vrsto. Ko sem mu rekla naj reče papa, je hotel dati glas iz sebe ven, pa se je slišalo samo kot kakšno ”rjovenje”, da ne more priti do glasu. Sčasoma tudi poskušal ni več z govorom. Zdaj vse pokaže s prstom. Včasih spusti iz sebe kakšen zvok (posamezne besede kot so a, e, o – včasih tudi po dve besedi skupaj), pred približno dvema mescema je tudi rekel pa pa (odzval se je na vprašanje naj reče papa) vendar to stori tako poredko … Res, da nimam predznanja glede teh stvari, vendar kar sem v tem mescih prebrala razne forume o prenehanju govora zaradi cepljenja in avtizem posledično zaradi tega, ter o tem kako cepljenje pusti še mnogo večje težave kot naprimer invalidnost, sem prepričana, da je pri njemu tudi to vzrok.
Regresija ni ravno redka. Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi jo kar tako lahkotno pripisali cepljenju. Videl sem že pričevanje, kjer je bilo razvidno, da so bili znaki avtizma prisotni že pred cepljenjem, le da jih je oče interpretiral kot nadpovprečno razvitost svojega otroka. Neuk človek je pa ob ogledu tega pričevanja seveda videl le eno: kako je cepivo uničilo življenje nadpovprečno razvitemu otroku. Toliko o anekdotah.
Resno? Izenačujete anekdote s študijami, kjer se kontrolira ali naknadno odstrani moteče dejavnike in pristranosti pri opazovanju? Še huje, anekdotam dajete kar prednost, glede na to, da študije kažejo, da povezave ni. Nazadnje je to pokazala še celo študija, ki jo je financiralo proticepilsko gibanje.
Pozdravljeni,
sedaj se vi zatekate k anekdotičnem primeru, ki naj govori o množini?
Videl sem že pričevanje, kjer je bilo razvidno, da so bili znaki avtizma prisotni že pred cepljenjem, le da jih je oče interpretiral kot nadpovprečno razvitost svojega otroka. Neuk človek je pa ob ogledu tega pričevanja seveda videl le eno: kako je cepivo uničilo življenje nadpovprečno razvitemu otroku.
K zgornjim postom bi dodal, da sem videl in obravnaval na desetine otrok, ki se jim je zdravje v veliki meri podrlo v tednih po tem ali onem cepljenju. Avtistične motnje so med njimi redke, a so. Dosti pogostejše so manjše ali hujše motnje v delovanju imunskega sistema, od splošno bistveno slabše odpornosti in posledičnih ponavljajočih se infektov do blažjih in težjih alergijskih stanj (vznik celiakije, astme, atopišnega dermatitisa) in avtoimunih bolezni, kot so diabetes tipa 1 in Crohnova bolezen.
Sam sem jih kritično ovrednotil in starše podrobno izprašal. Laikov in njihovega znanja in sposobnosti opazovanja ne podcenjujem. Zdrava kmečka pamet včasih vidi marsikaj očitnega. Za dobro polovico primerov ne morem reči, da težav v manjši meri pred cepljenjem morda ni bilo. Za slabo polovico pa si upam trditi, da je povezava s cepljenjem jasna kot solza.
A to je še vedno moje osebno mnenje, ki ga ne morem znanstveno utemeljiti ali česarkoli dokazati. To bi morale storiti ustrezne institucije. Tu pa tiči jedro problema. Velika večina teh staršev je šla k svojemu pediatru s pomislekom, če je to morda povezano s cepljenjem. Ti ljudje v večini niso neki iracionalni anticepilni friki, so precej razumni in razgledani intelektualci. Prav vsi so dobili zagotovila, da to ne more biti od cepljenja. Kar pa je pri vsem najbolj nezaslišano, je dejstvo, da suma na neugodne posledice cepljenja v kartoteko ni zapisal niti eden pediater. Od desetin mojih primerov niti eden. Drugi kolegi homeopati pri nas in po vsem svetu pripovedujejo in opažajo povsem enako.
Bodzolca, to pa je problem. Predvsem pa je popolnoma neznanstveno. Ko bomo sistematično raziskali tisoče zamolčanih in namenoma spregledanih primerov, bomo lahko o tej kompleksni tematiki znanstveno razpravljali. Poznali bomo pravo prevalenco neželjenih učinkov cepljenja. Vsa statistika doslej je zaradi tega razloga za mnoge in tudi za mene osebno neverodostojna. Morda bomo kasneje kdaj naredili tudi kakšne zaključke, ki bodo drugačni od današnjih zlajnanih, ki jih ljudje vse manj kupujejo.
Ne verjamejo institucijam, saj te ne verjamejo njim.
Haha, sem kar malo posumil, da boste tako udarili. Razlika je v tem, da je s študijami dokazano, da so ponavljajoče se aktivnosti prvi znaki avtizma. Zato je veliko bolj verjetno, da je bil otrok avtist že pred cepljenjem (govorim za ta anekdotičen primer). Tudi zato, ker študije NE kažejo na nobene povezave. To pomeni, da niti korelacije ni.
Poleg tega, da izenačujete anekdote s študijami, tokrat tudi izenačujete anekdotično vrednotenje nekega stanja s komentiranjem anekdote na podlagi obstoječih študij. Me boste še s čim presenetili?
Za Slovenijo situacije res ne poznam, ampak v ZDA zdravniki razne znake po cepljenju prijavijo v poseben sistem (VAERS). Tako so naknadno – po kliničnih testih – za cepivo proti rotavirusu ugotovili stranski učinek za 1 na 10.000 primerov in cepivo umaknili s trga. Razumete? Tako redek primer kot 1 na 10.000! Glede na vašo videnje situacije gre pa tu za pravo epidemijo stranskih učinkov, pa se tega ne ugotovi? Resno? Ali pa so slovenski otroci drugačni kot tisti v ZDA?
Pozdravljeni
Homeopatinja v lekarni mi je svetovala, da pri vsakem cepljenju otroka možne stranske učinke omilim tako, da mu pred cepljenjem dam thujo in pa 48 ur po sulphur. A ni 48 ur malce pozno? Sin je namreč pri prejšnjem cepljenju cca 15 ur po cepljenju dobil vročino okoli 39. Takrat nismo še uporabili homeopatije. Glede na to, da mi velikokrat kakšna nenapisana informacija uide (od poroda dalje) raje povprasam še vas.
Hvala in vse dobro v 2016!
vsem, ki menite, da se avtizem ne razvije zaradi cepljenja in da so znaki prisotni že prej se motite! ! ! sama imam tudi otroka, ki je bil pred cepljenjem čisto normalen (gledal je v oči, znal govoriti, bil je umirjen…….) po cepljenju pa se je vse spremenilo!! glej ga zlomka, ravno tisti dan po cepljenju se je umaknil vase, nič več rekel, gledal stran… ravno tisti dan ane?! zelo zanimivo.. sama sem to DOŽIVELA pri svojem otroku, tako da tisti, ki temu ne verjamete in NIMATE IZKUŠENJ s tem ne govorite in ne pišite nekaj kar se vam SAMO ZDI.!! jaz pa ko sem gledala spremembo in ure v uro vem da je to možno, in OBSTAJA! in homeopati so res ljudje, ki ne škodujejo in ZDRAVIJO POSLEDICE. otroka sem peljala k homeopatu, dobil je zdravila, jih jedel in redno hodil na preglede. in tako kot je napisala Nikyyy je bil tudi moj otrok že po prvem obisku čisto umirjen, priden in tudi zlagal ni več,pogled v oči pa je bil vedno daljši. Ko smo hodili na preglede in dobili dodatna zdravila.. se je vse spremenilo. potreben je ČAS in vztrajnost! in kaj je sedaj?? otrok je star 5 let, govori da ga ne ustaviš (kljub temu da vmes eno leto zaradi moje največje napake da sem ga cepila ni rekel nič!) gleda v oči, skratka zdrav otrok! Naj pa povem še to, obstajajo neka pravila oz znaki po katerem prepoznaš avtizem (zlaganje, pozen govor, negledanje v oči…) vendar to se ne strinjam! moj starejši sin je bil star 5 let, ko je rekel PRVO BESEDO in ta beseda je bila Koledar!! in ne ama-ama, in druig posamezni zlogi tako kot jih govorijo ”tako pametni dveletniki” in tudi z razliko od njih je rekel R in cele stavke, brez zlogov kot dveletniki. In še starejši sin, zdaj star 10 let, je vedno zlagal stvari v vrsto in ravno tako pozno spregovoril. In je znjim sedaj vse vredu. Hočem povedat, da zdravniki, takoj ko opazijo da otork pri 2-3 letih ne govori panika, in AVTIST!! in če je nemiren, jo ne pogleda v oči..bla bla.. ima pa že diagnozo avtist! in to je največja današnja napaka.. obsojajo take stvari in NE VEJO da noben otrok ni enak, diagnozo avtist pa bi morali začeti postavljati kasneje v letih in ne pri 2 letih.. Edino Homeopati ne obsojajo takih stvari-svaka čast. in tudi jaz nisem cepila več svojega otroka. in glej ga zlomka, nič mu ne manjka. v vrtcu so bili večinoma bolani z gripo. Njemu pa ni niti z nosa teklo, niti nič. Aja pa še to.. Na nekem forumu sem stopila v kontakt z osebo, ki je njen otrok dobil PO CEPLJENJU hudo alergično reakcijo + diabetes. verjetno tudi po naključju ravno v tistem mesecu ane??!! vsi, ki ”gobezdate” nepotrebne neumnosti, da je cepljenje tako varno, se ne umešavejte več, če ne poznate negativnih stvari in še niste videli na lastne oči SPREMEMB!
Jošt, od vas pa sem slišala pri homeopatinji Katarini, same pohvale (v čakalnici od drugih gostov) tako da, le tako naprej, in pomagajte takim otročkom, ki jih sodobna medicina kvari….
Tudi jaz imam podobno težavo. otrok do cepljenja ok. Po cepljenju v nekaj mesecih pa znaki avtizma. Začeli so ga voditi na avtističnem oddelku, vendar sem odklonila zdravljenje. Diagnoza, ki bi jo morala na koncu podpisati mu lahko uniči življenje, glede na to da meni zgleda kot normalen otrok. Prenehal je z govorom vendar je po dveh letih začel ponovno z besedami. Zdaj star 5 let, govori ponovno približno pol leta. Besedni zaklad pa ima vedno bolj bogat. vse ostalo prenaša normalno in dotik in pogled v oči, čeprav bolj skromen. Poznam kolegico ki ima tudi avtističnega otroka, vendar ga je peljala skozi vse to in mu na koncu podpisala diagnozo avtist. Zdaj, fant star 19 let, povsod ga spremlja ta diagnoza čeprav je čisto navaden fant. in velikokrat očita mami zakaj je to storila.. fant odličnjak, govori, pogovarja se vse navadno. nihče nebi rekel da je avtist. in tudi materi je žal, vedno mi pravi, da je to njena druga največja napaka v življenju, da je to podpisala, poleg prve napake, da ga je cepila.
kaj pa vi predlagate glede mojega primera? fant je bil v obdobju 2-4 let res bolj drugačen , kot sem že opisala, ni govoril, a bil je pameten, ni imel kontakta z očmi ipd. ampak kasneje se je vse spremenilo in začel je z govorom, smehom,..skratka vedno so mi govorili (znanci) da ima le tak obdobje in da ni avtist. in ravno zaradi tega sem se odločila odkloniti zdravljenje. Ko ga pogledam zdaj, mi ni žal. kaj pa vi mislite?
Pozdravljeni,
takšni primeri so tako individualni, da ne morem podati pametnega objektivnega mnenja. Dejstvo je, da manjšina otrok po postcepitveni poškodbi možganov počasi spontano okreva, tudi sam sem podoben primer, ko je otrok po pol leta avtizma začel spontano napredovati. Večina pa jih ne. Mnogim od teh lahko s homeopatijo pomagamo, v večji ali manjši meri.
Iskati hitro diagnozo, odločbo o usmerjanju otroka s posebnimi potrebami in pomoč v pretežni meri ne vidim kot nekaj slabega. Zelo verjetno je, da ob kvalitetnem specialno pedagoškem delu tak otrok bolje napreduje kot bi brez njega. Če se kasneje izkaže dober napredek, se vedno lahko odločbo na predlog staršev tudi ukine. Socialno stigmatizacijo pa se da z dobrim sodelovanjem vrtčevskih in šolskih strokovnjakov zelo omiliti. Največ pa k temu lahko pripomore otrokova družina z ustreznim ovrednotenjem in domačim pogovorom o lepoti tega, da si malo drugačen. Prepričan sem, da je izvor prave otrokove samozavesti doma, predvsem očetova dolžnost je pomagati otroku, da jo izgradi. Samozavestnega otroka, četudi je malo poseben, vrstniki redkeje zafrkavajo.
Zahvaljujem se vam za odgovor in vaš čas, ki ste si ga vzeli. Vem, da bi otroku nekako pomagala in bi mogoče prej prišel do napredka, če bi ga vodila v tisti sistem avtističnih otrok. Vendar oni sploh ne poslušajo. Niso me niti poslušali, da je bil takrat (2 leti nazaj- malo več) čisto drugačen doma kot pri njih. Doma se je smejov, bil vesel, živahen. Ko pa je prišel k njimi je samo jokal, ni hotel k zdravnici legel na tla.. in motilo me je to, da se niso poglobili v to in poslušali, da doma tega ni bilo.. enostavno je bilo za njih pomembno to, kar so videli oni. In takrat so se mi zamerili in na splošno celotna avtistična ekipa, ki si samo številka ter tudi nasplošna celotna splošna medicina, nihče si ne vzame nič časa, nihče te ne posluša kaj in kako je doma. SAMA sem ga najbolje poznala , in ne oni, ki so ga dvakrat videli.. In potem poleg vse te jeze, še od prijateljice informacija, da ji sin velikokrat očita, zakaj je podpisala diagnozo. Nekako sem začutila in prva misel je bila, da odpovem vse skupaj – ali mi bo, ali mi ne bo žal. Otrok bi bil voden v osebe s posebnimi potrebami.. ampak zakaj?? čemu bi imel ta status? vedno sem si pod to predstavljala malo drugačne osebe.. in potem po vsemu temu, ko je hotela zdravnica, da bi obiskoval še vrtec s posebnimi potrebami, češ da bi si tam vzeli čas za njega bolj da rabi posebno obravnavo ipd.. to je bila pika na i, in zaključila sem z vsemi stvari v zvezi s tem. vpisala sem ga v normalni vrtec in vse je bilo okej, kot sem pa že omenila, dve leti po cepitvi in začetku teh težav, pa je zopet kot je bilo.Otrok je umirjen, govori, pogovarja se z nami, kaže zanimanje za okolico.. In bolj kot gledam drugače na vse to, bolje mi je, da sem vse to odklonila. Kaj bi bilo z njim, če bi ga vpisala v vrtec otrok s posebnimi potrebami? Bi bil danes tak kot je zdaj ali bi se začel zgledovati po njih?? No ne vem in sem vesela, da se je tako končalo..vseeno pa ne morem verjeti kako medicinsko osebje želi vplivati na starše. Vrtec, diagnoza, obnašanje, neposlušanje… tako ti ‘urivajo’ te stvari v glavo, da na koncu že skoraj verjameš in nasedeš. In zelo lepo od vas-da ste se podali v homeopatsko obliko zdravljenj in da se niste prepustili splošni medicini..
imam pa še eno vprašanje. Gre predvsem glede cepljenja.
1.) Zakaj se avtizem razvije zaradi cepil? kaj takega je v cepivu? (vem da veliko škodljivih stvari o katerih vsi molčijo).. ampak vseeno..
2.) in zakaj sploh cepijo, če vidijo kakšne so lahko posledice- celo hujše kot avtizem? zakaj nam nihče nič ne pove kaj lahko dobimo zaradi cepljenj, da si mimogrede lahko tudi na invalidskem vozičku? zakaj omenjajo samo povišano telesno temperaturo in krče ter jokavost kot stranski učinek?
3.) Poznam tudi, čeprav le bolj preko prijateljice, splošnega zdravnika (dela v ZD Trbovlje – odrasli oddelek). Govorila sem z njim glede cepljenja (takrat 3 leta nazaj, preden sem ga cepila) in takrat mi je rekel, da on svojih otrok ni cepil (punčki stari zdaj 7 in 10 let). Ni cepil?? zdravnik?? Nikoli bili cepljeni?
Čeprav se mi je po glavi vedno pojavljalo vprašanje zakaj, sem na koncu bila trdno odločena, da fantka takrat ne bom cepila, a me je še tisti dan zdravnica tako močno prepričevala, da sem, še sama ne vem zakaj, to storila.. Malo za zanimivost, malo zares, bi me zanimalo, če lahko vprašam, bi vi cepili vaše otroke?
4.) Zanima me še to, kakšne so kazni in kaj se zgodi kdor ne cepi otroka?
5.) Prebrala sem -sicer v tujem jeziku, da v nekaterih evropskih državah- oziroma v večini evropskih držav, pa tudi po svetu, sploh niso obvezna otroška cepljenja? zakaj pri nas so? in tudi to, da je moj otrok nedonošenček, sicer rojen v 35 tednu, ampak vseeno, v sosednjih državah in nasploh zakaj velja pravilo da se nedonošenčkov ne cepi?! mene ni opozoril nihče..
najlepša hvala za odgovor in vem da je drugi del (glede cepljenja bolj splošen) a verjamem, da bi mi znali kaj razložiti in še kaj povedati. Če meni ne bo prišlo več prav, pa mogoče ostalim generacijam 🙂
Pozdravljeni,
Zelo zanimivo razmišljate in veliko stvari vas zanima, z odgovori pa ne morem biti preobširen.
Dejstvo je, da je postmoderen individualističen človek vse pogosteje nezadovoljen s sistemi, izvirajočimi iz nekega preseženega časa. Danes smo “razvajeni”, človeku s težavami bi morali sistemi prihajati individualno naproti, ne pa da človek že precej skrhano energijo izgublja s še tem, da se tem sistemom prilagaja, pomoč, ki jo nudijo, pa je včasih precej pičla. Morda je tako stanje v družbi nek globlji razlog za to, da se ljudje od konvencionalnih rešitev odvračajo in se zatekajo k pristopom, ki gradijo bolj na individualističnih principih. Homeopatija zaradi njenih osnovnih zakonov že ves čas obstoja taka je.
Dejstvo pa je, da vseeno večina ljudi ne premore poguma, akcijskega pristopa, trme in drznosti in se raje pasivno prepustijo utečenim sistemom, ki od njih ne zahtevajo dosti aktivne participacije. Tako da bi v primeru demokratičnega glasovanja homeopatija ostala v opoziciji in tako stanje bo trajalo še kar precej časa. Najbrž pa je tako tudi prav, saj imamo še mnogo dela, da prečistimo našo homeopatsko mlakužo.
Kar se tiče vaših vprašanj v zvezi s cepljenjem, je zadeva tako kompleksna, da jo je treba razlagati vsaj uro in pol, da se razjasnijo samo osnovni pojmi. Tako predavanje je vključeno v Šolo homeopatije za laike, ki jo vodim in letos poteka v Mariboru. O problematiki cepljenja bomo letos govorili na aprilskem predavanju, ki bo 13.4.2016 ob 19. uri v Hotelu City v Mariboru. Vabljeni tja in mislim, da bom precej potešil vašo radovednost.
Glede legalnosti odlaganja cepljenja pa ne vem dosti. Najbolje, da se obrnete na katero od društev, ki se zavzemajo za prostovoljno cepljenje.
Bom jaz poskusil odgovoriti na vprašanja.
Očitno ste že začeli s predpostavko, da cepiva povzročajo avtizem. Npr. vaša izkušnja je taka, da se je avtizem otroku pojavil v nekaj mesecih po cepljenju, ley12 menda naslednji dan, nekomu drugemu po nekaj dneh ali tednih. Na drugi strani pa komu tudi en dan pred cepljenjem, teden ali dva. Gre torej zgolj za časovno odvisnost dogodkov, ne za vzročno. In temu pritrjujejo epidemiološke raziskave, med drugim tudi tista, ki jo je financiralo proticepilsko združenje (da ne bo slučajno takoj ugovor, da so vsi medicinci podkupljeni). Poleg tega tudi v cepivih ni nič takega, kar bi lahko povzročalo avtizem. Proticepilci so postavili že veliko hipotez in vse so bile odbite. Npr. po eni naj bi avtizem povzročal timerosal, a ko so ga izločili iz cepiv, je stopnja avtizma še kar naraščala.
O kakšnih škodljivih snoveh v cepivu ste slišali?
Omenjajo pač tisto, kar kažejo klinične študije, kar se mi zdi pošteno. Vse to piše v prilogi k cepivom, ki jo lahko najdete tudi na internetu.
Zakaj pa po drugi strani nekateri (tudi moderator tega foruma) trdijo, da je hitro ukrepanje ob izbruhu ošpic histerija, čeprav je sama bolezen precej bolj nevarna, kot je lahko cepivo? 1 primer na 1000 se lahko namreč kar precej zaplete, tudi s smrtjo, medtem ko je pri večini cepiv ta verjetnost od 1 na 100.000 do 1 na milijon.
Tudi neodgovorni zdravniki obstajajo. Biti zdravnik in zavračati cepiva je kot biti padalski inštruktor in zavračati padala.
Ste slišali za deklico v Italiji, ki jo starša – oba zdravnika – nista cepila proti ošpicam? Novica mora biti zdaj stara kako leto. Uganite, kaj je bil vzrok njeni smrti! Če mislite, da govorim na pamet, vam lahko priskrbim vir. Očitno sta bila starša inštruktorja, ki svojemu varovancu, otroku, nista privoščila padala. In oprostite mi to sklicevanje na čustva. Včasih mora biti tudi to, saj razum redko pomaga.
Tega ne vem čisto točno, ampak mislim da v rangu 300-500 evrov in to je tudi edina kazen. Nekaj sem pa slišal, da zadnja leta niti ne kaznujejo več toliko ali morda sploh nič. V nekaterih državah so kazni strožje, npr. brez cepljenja otrok ne sme obiskovati vrtca itn.
To je izredno odvisno od države do države, ampak je kar res. Se jim pa ta “svoboda” že kar konkretno maščevala z epidemijami, tako da tudi oni spreminjajo zakonodajo, npr. Kalifornija in Avstralija, in to strožje kot pri nas. Končno se lahko Slovenci pohvalimo, da smo zgled drugim državam, čeprav bi morda morali zakonodajo narediti strožjo, saj se lahko bogati starši brez problema izognejo cepljenju.