LP!

Nas sine naj bi bil v 3.r obnovitveno cepljen za davico in tetatus. Zdaj berem, da bodo tetanus naslednje leto predvidoma ukinili? Otroška paraliza je očitno že izpadla iz te kombinacije (prej DI-TE-PER)?

Smiselno bi se mi zdelo, da sina peljem po injekcijo tetausa v primeru kake poškodbe, ko se poveča možnost okužbe. Tako, kot ravnamo odrasli. Kaj menite?

Za davico se mi prav tako zdi neznatna možnost okužbe. Koliko je bilo recimo registriranih primerov davice v Sloveniji v zadnjih letih?

Nismo se odzvali tudi na cepljenje Hep B, iz istega vzroka kot zdaj razmišljamo o tetanusu. Nesmiselno se mi zdi, da so uvedli obvezno cepljenje za osnovnosolce, rizicne skupine kot so najstniki pa v to obvezo niso vkljucene. Sami nameravamo otroka cepit za Hep B tam nekje pri 13, 14 letih… vkolikor bo takrat še veljalo splošno in strokovno prepričanje, da je to potrebno in smiselno. Prosim Vas tudi za mnenje o tem.

(Obolevamo za prepogostimi bakterijskimi okuzbami zg. dihal -angine; 5-6 na leto- in ugotovljena je blaga celična imunodeficienca pri sinu. Prejel je torej že odločno prevelike količine vseh mogočih strupov v obliki zdravil in preventive, zato se poskušamo izogniti vsemu, kar ni nujno.)

in še pod PS Kaj pravzaprav pomeni OBVEZNO v Sloveniji? Mi namreč za svojo neudeležbo nismo bili še nikoli kakorkoli sankcionirani /hvalabogu/ in tudi v enem Vaših odgovorov berem, da mamica lahko odkloni cepljenje ob rojstvu? Je to poudarjanje “obveznosti” le mlin na vodo sistemu in plašenje morebitnih dvomljivih ovčic v čredi?

Hvala Vam za odgovor in LP!

Spoštovani!
Cepilni urniki se spreminjajo glede na predhodna opravljena cepljenja, glede na starost otrok, ki jih cepimo, glede na gibanje določene nalezljive bolezni v državi, glede na epidemiološke značilnosti bolezni, ki jo določen povzročitelj povzroča, ipd. Cepljenje proti otroški paralizi ni ukinjeno, ampak premaknjeno, saj smo pridobili certifikat “dežele proste otroške paralize”, poteka zamenjava cepljenja z živim cepivom z cepljenjem z mrtvim cepivom.
Cepilni urniki se spreminjajo tudi zato, ker so otroci v današnjih 3. razredih starejši kot bodo čez leto dni – zaradi uvedbe devetletke.
Proti tetanusu in davici se morajo tako otroci, kot odrasli s poživitvenim odmerkom cepiva revakcinirati najmanj na vsakih 10 let, če želimo vzdrževati stalni nivo zaščitnih protiteles. Glede na to, da je vaš otrok predvidoma prejel zadnji odmerek cepiva proti davici in tetanusu v starosti 18. mesecev, mora poživitveni odmerek cepiva prejeti najkasneje do starosti 11,5 let, sicer je potrebno ponovno popolno cepljenje in sicer s 3 odmerki cepiva. Glede na to, da navajate, da ima vaš otrok blažjo motnjo celične imunosti, je potrebno humoralno imunost (protitelesno imunost), ki je končni željeni učinek cepljenja, spodbujati še nekoliko bolj in nekoliko prej.
Davice, hvala bogu, v Sloveniji že vrsto let nismo registrirali, a predvsem zaradi striktnega in doslednega izvajanja cepljenja. Povzročitelj pa med nami obstaja. Kaj se zgodi, če prekinemo s sistematičnim cepljenjem proti davici, se je, na žalost, pred slabim desetletjem pokazalo v Rusiji in bivših državah Sovietske zveze, ko je ob razpadu dežele prišlo tudi do razpada javno-zdravstvenega sistema in več-letne prekinitve sistematičnih ukrepov. Izbruhnila je huda epidemija davice, z več 1000 umrlimi. Takrat so sistematično precepljali proti davici tudi v vseh državah, ki mejijo na bivšo SZ in sicer vse ljudi, pri katerih je od cepljenja proti davici minilo več kakor 10 let. V SZ sploh nisi mogel vstopiti brez potrdila o cepljenju proti davici, za vse (necepljene) potrnike, ki so prihajali s tega območja, pa so uvedli posebne preglede. Davica je namreč zelo huda bolezen, ki prizadene različne organe; ne samo žrelo in glasilke, temveč tudi centralni živčni sistem, srce (davični toksin). Namen cepljenja proti davici je nastanek specifičnih protiteteles proti davičnemu toksinu, saj cepljenje izvajajamo s toksoidom (inaktivirani = onesposobljeni toksin).

V grobem obstajajo 4 glavni sistemi, ki so nosilci obrambe v našem telesu:
1. limfociti T (nosilci celične imunosti)
2. limfociti B (nosilci humoralne ali protitelesne imunosti)
3. fagocitni sistem (nosilec odstranjevanja tujkov, prve obrambne linije v boju proti bakterijam, tudi začetnik – pomočnik protitelesnega in celičnega odgovora)
4. komplement (razvojno najstarejši sistem, namenjen pokončanju bakterij, veliko manj specifičen kot ostali).

Vedeti morate, da je delovanje vseh 4 sistemov zelo prepleteno. V primeru primanjkljaja na celičnem nivoju poskušamo spodbujati protitelesni odgovor vsaj tam, kjer lahko. Zato so nekatera cepljenja pri teh otrocih še posebej zaželjena. (Predvidevam, da so vam to razložili že v imunološki ambulanti).

Poglejte primer: pri bolnikih po transplantaciji kostnega mozga, kjer je dajalec druga oseba, je zaradi trajnega jemanja imunozaviralnih zdravil in reakcij celična imunost trajno oslabljena. Prav zato poskušamo doseči čim hitrejšo in čim višjo protitelesno imunsost s cepljenjem, s katerim pričnemo že 6 mesecev po presaditvi, vsaj proti tistim boleznim, za katere obstaja cepivo.

Pri bolnikih po odstranitvi vranice nastanejo trajne motnje v fagocitnem sistemu in celični imunosti, zato je zanje cepljenje skoraj edina zaščita pred nekaterimi bakterijami, ki tvorijo kapsulo.

Res je, da je pri nekaterih bolnikih z motnjami celične imunosti, tudi nekoliko slabši protitelesni odziv (humoralna imunost), saj sta oba sistema povezana. Zato je za doseganje željenega učinka običajno potrebno uporabiti nekoliko močnejšo vzpodbudo – npr. pogostejše poživitve. V primeru hujših motenj smo previdni tudi pri cepljenju z živimi cepivi, ki pa v vašem primeru niso predvidena.

Obvezno – pomeni, da v primeru neupoštevanja v končni fazi sledi prijava sodniku za prekrške in plačilo kazni.
Preden pa do tega pride, vas izbrani zdravnik večkrat vabi, se z vami pogovi, lahko sodeluje tudi koordinator cepljenja v vaši zdravstveni regiji, skupaj preučite vaša pomisleke, vprašanja, … Če po mnenju zdravnika cepljenje zavračate neupavičeno, sledi prijava zdravtstvenemu inšpektorju, le ta pa sodniku za prekrške.

Cepljenje proti hepatitisu B, se mi zdi danes, v eri globalnega pretoka ljudi, potovanj, …, zelo smiselno. Delež nosilcev je v Sloveniji zaenkrat res nizek, pa vendar pri več kot 30% le teh, v anamnezi ne najdemo vira okužbe oz. rizičnega obnašanja.
Virus hepatitisa B je namreč izjemno kužen, v kolikor se z njim srečamo. Poglejte: ob enkratnem naključnem vbodu z iglo, onesnaženo s krvjo bolnika z AIDS-em, je verjetnost, da se bomo okužili 0,33%; ob enkratnem naključnem vbodu z iglo, kontaminirano s krvjo kužnega nosilca hepatitisa B, pa kar 30 do 40%.

Lep pozdrav!
Nina

POZDRAVLJENI !

Vse te besede o zaslužnosti vakcinacij za stanje (“zravo populacijo”) mi
gredo rahlo na bruhanje, Vsak, ki ima interes, lahko pride do podatkov,
kakšno je resnično stanje. Epidemije o katerih govorite so močno upadale dosti prej, preden ste uvedli ceplenja, z uvedbo le teh, pa se je trend upadanja začel zmanjševati oz.stagnirati. Zaslužost pripada le boljšim življenskim razmeram, higijeni in zmanjšanju podhranjenosti.
Prosim, če lahko kaj napišete o sestavinah cepiv (Tiomersal, Aluminijev hidroksid, Neomicin sulfat, Živo srebro , Aluminijev oksid, Beljakovine živalskega izvora…). Paše en podatek: Ali veste, koliko otrok v RS. je v starosti do 15 let blo okuženo z Hepatitis B.- NOBEN !!

LEP POZDRAV !
ZOJA

Spoštovana Metka!

Prav gotovo so izboljšane življenjske razmere prispevale k upadu mnogih nalezljivih bolezni, a samo z izboljašanimi življenjskimi razmerami in higienizacijo, nikoli ne bi mogli izkoreniniti otroške paralize, pa preprečiti tetanusa, davice, ošpic, … . saj druge nalezljive bolezni, ki se prenašajo na podoben način kot bolezni, proti katerim cepimo, veselo krožijo in kosijo med prebivalstvom. Podobno kot otroška paraliza se npr. prenaša rotavirus in kadar zakroži, imamo seveda hudo epidemijo, ki ne izbira. Pri čemer rotavirozo vendarle obvladamo z infuzijami, paralitičnih oblik otroške paralize, pa, žal ni bilo mogoče obvladati in posamezniku povrniti prejšnjega stanja.
Gre za zdravo populacijo in zdrave posameznike. Za nekatera cepljenja je potrebna precepljena populacija, za druga samo precepljeni posamezniki. Predvidevam, da veste, da mora biti proti tetanusu cepljen sleherni posameznik. (Vsako leto nam s tetanusom še vedno zboli okoli 10 ljudi, vsi so nececepljeni in starejši). Predvidevam tudi, da ste prebirali poročila o davici v Rusiji in o 1000 smrtnih primerih ob tem (leta 1994-96).
Predvidevam tudi, da veste, da prijavljeno število akutnih in kroničnih hepatitisov B seveda ne odraža dejanskega števila vseh okuženih. Komaj vsak tretji okuženi zboli z akutno boleznijo, bolezen pa lahko poteka tudi brez zlatenice (zlasti pri otrocih). Takrat bolezni pogosto ne spoznamo. Trajni nosilci ostanejo in se kopičijo v populaciji, pri mnogih se bolezen izrazi šele po več 10 letih kot kronično vnetje jeter, karcinom ali jetrna ciroza. Oceno deleža okuženih v populaciji izdelajo strokovnjaki na podlagi dolgoletnega spremljanja obolevanja in nosilstva, študij in matematičnih modelov
Kar se tiče hepatitisa B, novih primerov pri otrocih do v Sloveniji 15 leta v zadnjem desetletju praktično ni, oziroma jih ne zaznamo. Glavni razlog za praktično popolni upad obolenj je presejanje nosečnic na nosilstvo hapatitisa B, saj vse otroke mater nosilk pocepimo ob rojstvu. Poleg tega tudi redno precepljamo vse otroke v zavodih, ipd. Morate pa tudi vedeti, da hepatitis B v otroštvu (podobno kot druge vrste hepatitisev) često poteka tiho – in v otroštvu okužene otroke – nosilce odkrijemo šele kasneje, čez cca 15 let. Morate tudi vedeti, da vsako leto s presejanjem nosečnic odkrijemo nove nosečnice, nosilke hepatitisa B, ki večinoma nimajo pojma, kje in kdaj so se okužile. Verjetno v otroštvu ali v adolescenci, saj večinoma ne navajajo rizičnega obnašanja.
Pred cca 10 leti je bilo primerov hepatitisa B pri otrocih do 15 leta nekoliko več, a v primerjavi z endemskimi državami, še vedno malo. Večina teh otrok, ki smop jih takrat obravnavali kot eno, dvo in več-letnike, danes prihajajo v ambulanto s svojimi spolnimi partnerji, ki jih precepljamo prot hepatitisu B.

Tiomersal je tiosalicilatna sol etil-živega srebra. Tiomersal se kot konzervans v cepivih uporablja od cca leta 1930. Njegova osnovna naloga je, da preprečuje kontaminacijo cepiv s škodljivimi mikroorganizmi. Tiomersal uporabljajo tudi drugod v proizvodnji bioloških proizvodov: v farmacevtski industriji v proizvodnji krem in mazil, tekočin za leče, kapljic za nos in ponekod v industriji živil, saj učinkovito zavira rast mikroorganizmov. O tiomersalu in njegovi škodljivosti je bilo izvedenih ogromno študij, ki pa niso dokazale njegove škodljivosti v koncentracijah, v katerih se uporablja v cepivih. Poleg tega so bile mnoge ocene izvedene na podlagi soli metil- živega srebra, ki ima drugačne farmako – kinetske značilnosti kot tiomersal.
Aluminijev hidroksid se v nekaterih cepivih dodaja za ojačanje imunskega odgovora, neomicin sulfat je antibitotik, ki se v nekaterih cepivih dodaja kot zaviralec bakterijske rasti.
Lep pozdrav!

Nina

P.S.: Ko govorite o “podatkih, do katerih lahko pride vsak”: upam, da so med njimi tudi stalna poročila WHO, CDC o gibanju nalezljivih bolezni, pa vsakoletna poročila Inštituta za varovanje zdravja o gibanju nalezljivih bolezni in cepljenju v Sloveniji. Upam tudi, da ima večina ljudi, ki vam jih tolmači, končano medicinsko fakulteto s primernim znanjem imunologije, epidemiologije in pediatrije.

Mene pa zanima naslednje:

1. Kdo določi, da neko cepljenje postane obvezno?

2. Kako komentirate, da (dokazano, poročila WHO) se ošpice in rdečke pojavljajo v okoljih, kjer so praktično vsi otroci cepljeni?

3. Kako komentirate (spet dokazano s strani vaših kolegov zdravnikov) povezavo med cepljenjem proti ošpicam in črevesnimi obolenju (npr. Chronovo boleznijo) ter med cepljenji in avtizmom?

4. Zakaj slovenski starši nimamo enake pravice, kot jo imajo drugod po razvitem svetu (izjema ZDA), da o tem, če in proti katerim boleznim bomo cepili svoje otroke, odločamo sami?

5. Koliko na leto stane cepljenje predšolskih otrok proti Hepatitisu B?

6. Ali veste, da proti ošpicam obstaja zdravilo (vitamin A)?

Hvala in lp.

1. Cepilni program vsako leto predpiše minister za zdravje, seveda na predlog Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ RS). IVZ RS skupaj z Zavodi za zdravstveno varstvo, pulmologi in strokovnjaki drugih strok (Bolnišnica Golnik, strokovnjaki KC) pripravi cepilni program.
Kako?
– na osnovi spremljanja pojavljanja in gibanja nalezljivih bolezni v državi (v Sloveniji obvezno prijavljamo številne nalezljive bolezni)
– na osnovi seroprevalenčnih študij o stanju prekuženosti oz. nosilstva protiteles pri našem prebivalstvu
– na osnovi spremljanja pojavljanja in gibanja nalezljivih bolezni v tujini, poročil WHO, CDC, opozorilnih mrež, najrazličnejših študij, …
– na osnovi stalnega spremljanja razvoja, delovanja in učinkovitosti cepiv, ki so na voljo
– na osnovi za preventivo namenjenih finančnih sredstev v Sloveniji.
…
2. Bolezni, proti katerim cepimo, se seveda lahko pojavijo tudi v okolju, kjer je večina prebivalstva precepljena. Nobeno cepivo namreč ni 100% učinkovito in če gre za bolezni z visoko kužnostjo (čez 90%) in aerogenim prenosom, kot so recimo ošpice, je povsem pričakovano, da bo 90% necepljenega prebivalstva in 90% neuspelo cepljenega cepljenega zbolelo, če bo seveda prišlo v stik s povzročiteljem.
Poglejmo izračun pri 1000 neuspelo cepljenih in 1000 necepljenih osebah s predpostavkama, da je uspešnost cepljenja proti ošpicam 95% in da pridejo vsi potencialni osebki (cepljeni in necepljeni) v stik s povzročiteljem:
1. od 1000 necepljenih zboli 900 oseb;
2. od 1000 cepljenih jih 50 ne razvije ustrezne zaščite in zato zboli 45 oseb, od tega večji del z blažjo obliko bolezni kot bi sicer. Razlika je očitna!

Resnica pa je še nekoliko drugačna: zaradi velikega deleža precepljenih otrok bi v resnici zbolelo mnogo manj tako neuspešno cepljenih kot necepljenih otrok, saj zaradi omejevanja in preprečevanja kroženja povzročitelja pri cepljenih otrocih, povzročitelj do enih in drugih ne bi prišel v tolikšni meri, kot sem predpostavila v izračunu.
3. Vzročne povezave med mnogimi avtoimunskimi obolenji (sladkorna bolezen – diabetes, Chron, ulcerozni kolitis, multipla skleroza, Kawasaki sindrom, …), oz. avtizmom in cepljenjem (proti hepatitisu B, MMR, ….) so preučevale in še stalno preučujejo številne študije. Študije doslej niso pokazale vzročne povezave.

4. Izbrali ste slab primer. V ZDA načeloma lahko samostojno odločate, ali boste cepili otroka ali ne. Samo v vrtec, šolo, ipd. ga ne bodo hoteli sprejeti.
Obvezno cepljenje, kot je v Sloveniji (poudarjam, da so obsegi urnikov različni), pa je v nekaterih evropskih državah, denimo v Franciji, na Finskem, vzhodno-evropskih državah. Tudi v Sloveniji pa nihče ne bo cepil vašega otroka proti vaši volji. Res pa je tudi, da še nikoli nihče ni zaračunal staršem necepljenega otroka stroškov zdravljenja bolezni, proti kateri cepimo, ko bi otrok moral biti cepljen, pa ni bil (kontraindikacije izključene). Res je tudi, da imajo mnoge evropske države s priporočenim cepljenjem, enak ali še višji delež cepljenih oseb, kot ga imamo v Sloveniji, kjer je cepljenje obvezno… Stanje je odvisno od osveščenosti staršev in vedenja, da je cepljenje pravzaprav privilegij.

5. Točnega izračuna ne vem, lahko pa poskusim izračunati: 19.000 otrok x 3 odmerki x 5000 Sit = 285.000.000 Sit. K temu je potrebno prišteti še stroške pregleda pri zdravniku (cca 5.000/pregled) = 285.000.000 Sit, pa stroške prevoza, shranjevanja, distribucije cepiva, pa stroške preiskušanja cepiva, saj je vsako serijo cepiva potrebno testirati… Ocena je zgolj orientacijska.

6. Vitamin A lahko v priporočeni dnevni dozi deluje zaščitno na sluznice (v preseženih koncentracijah je toksičen!), nikakor pa nas ne varuje pred okužbo z virusom ošpic.

Pozdrav!
Nina

Najlepša hvala in lep dan.

Enako tudi vam!
Nina

Mene pa zanima ,zakaj staršev nihče od zdr.os. ne seznani z možnimi neželjenimi posledicami cepljenja pred pričetkom cepljenja (vsaj z besedilom ,ki ga proizvajalec priloži cepivu kot kontraindikacije).

LP.

Spoštovani Branko!

S tem vprašanjem se morate obrniti na ustanovo, ki izvaja cepljenje vašega otroka. O delu kolegov ne morem presojati.
V teku dolgoletne prakse sem cepiteljem, se katerimi se srečujem, večkrat poudarjala pomen seznanjana staršev z boleznimi, proti katerim cepimo, in pomen seznanjanja s cepljenjem samim (tako z učinkovitostjo kot tudi s stranskimi učinki).
Le z in zdravstveno vzgojenimi ali pa osveščenimi starši je možno doseganje optimalnega deleža cepljenih otrok. Menim, da je račun “obveznosti” cepljenja marsikateri cepitelj “pozabil” na primarno zdravstveno vzgojno nalogo: pogovor s starši in otroki ob cepljenju, seznanitev s pomenom in potekom, in vsem kar, seveda, spada zraven. Lep primer so mnoge evropske države, ki imajo le priporočeno cepljenje, kljub temu pa dosegajo enak delež cepljenih oseb.
V Sloveniji sistem verjetno deluje v pediatričnih posvetovalnicah, ko je časa še dovolj, problem pa postane v šolskih ambulantah.
Pozdrav!
Nina