Center za svetovanje ..
Pozdravljene,
obračam se na vas, če ima katera kakšne izkušnje s Centrom za svetovanje za otroke, mladostnike in starše na Gotski v Ljubljani.
Rada bi se posvetovala glede vedenja šestletnega otroka, pri katerem se v izražanju kar naprej pojavljajo stavki kot – ubil se bom, to življenje je brez veze, zakaj sem se sploh rodil, ipd.
Ali je sploh pametno, da to rešujemo preko centra ali kako drugače.
Hvala za vaše mnenje. Ž
Najprej bi bilo verjetno najbolj modro raziskati in odkriti vir teh stavkov oziroma misli. Kje je to sploh slisal? Od vrstnikov, od druzinskih clanov? V okolju, kjer prebije vecji del dneva?
Ali izraza te besede v stiski (ko mu kaj ne gre, ko je neuspesen pri igri, med vrstniki..?), v hecu (vcasih starejsi na hitro zakljucimo, ko se nabere kup problemov, da bi se najraje kar ubili – otroci hitro poberejo kak nas umotvor, ki v resnici nima taksnega ozadja, kot ga besede sicer popisujejo 🙂 ali kar tako?
In nadaljevati z razumevanjem te vsebine? Morda naj s svojimi besedami pove kako razume te besede? Pomagajte mu razumeti to vsebino, z razlago, kaj pomenijo te tezke besede. Da ne resujejo situacij, da njihov pomen ni ravno sala, da se sicer vcasih pohecamo s tem, pa vecinoma v resnici ne mislimo tako. Poskusajte obrniti njegove besede na smesno plat, ublaziti njihovo resnost, seveda pa se 1x: najprej preveriti kje je to sploh “pobral” in kako resno razume izgovorjene besede.
AAA
S Svetovalnim centrom imam izkušnje pri svojem enajstletnem sinu. Center se predvsem timsko ukvarja z učnimi težavami pri otrocih in mladostnikih oz. z vedenjskimi težavami, ki vplivajo na učni uspeh. Moje izkušnje so pozitivne, saj so mi dali nekaj dobrih nasvetov kako šolarju pomagati, če ima težave pri koncentraciji, pri tem pa so izključili kakršnekoli zdravstvene težave. Potem pa se z otrokom tako ali tako moraš ukvarjati predvsem ti.
Če tvoj otrok zaradi težav, ki jih naštevaš, nima tudi učnih težav, potem ga lahko pelješ k psihologu ali psihiatru, ki se ukvarja z otroki. Te najdeš tudi v zdravstvenih domovih.
Malo razmislite v tej smeri, da otrok s takim izražanjem zelo pritegne vašo pozornost. Glede na to da je otrok star 6 let najbrž ne dojema takega izražanja tako kot vi.
Če je res, kar mislim, da ste se torej na tako govorjenje vi zelo čustveno odzvali, vam svetujem spremembo v vašem odzivu. Torej tako izražanjje ignorirajte (saj so pri večini otrok 6-12 let marsikatere težave prehodne)
in pokažite močan čustveni odziv pri njegovih pozuitivnih dejanjih oz čustvovanjih.
Jaz menim, da si vaš otrok želi le pozornosti in pokapiral je, da jo doseže s takim govorjenjem.
Ali je v družini prišlo do kake spremembe???
Prosim za komentar
Se strinjam z Majo. Ko 3-letniki (da ne recem ze 2) zacnejo uporabljati prve kletvice in osebne zalitve, tudi ne tecete takoj v prevzgojni dom, ne?
Kot starsi najprej premislite, kaj bi lahko bil vzrok, kako otrok izreceno sploh dojema in kako odreagirati. Pri 6-letniku se mi nekako ne zdi, da bi bil prvi korak ze kar strokovna pomoc.
Seveda pa, v primeru, da ne veste, kako sploh postopati do presoje, ali je strokovna pomoc potrebna, le poklicite in povprasajte ze ta nasvet. (Upam si pomisliti, da vam verjetno ne bodo svetovali, da takoj privedite 6-letnika tja).
AAA
Hvala za vaša mnenja in odgovor: prišlo je do spremembe, pridobitev še enega družinskega člana.
Glede na to, da smo že veliko poiskusili, ogromno prebrane literature, ob tem posvečanje otroku, tudi ignoriranje, obisk psihologa in po njegovem mnenju vse delamo prav – rezultatov pa ni. Bom kar poklicala, da si ne bom enkrat očitala; mogoče pa zvem kaj novega, kakšen nov pristop. Včasih si že misim, da nam ne bo uspelo, pa mi je bilo povedano, da se lahko rezultati pokažejo tudi ko otrok odraste, samo do tja je še daleč (žal mi včasih zmanjka energije, da premislim vsako besedo preden mu kaj rečem).
Hval in lep pozdrav, Ž