Čemu
Kot mlado dekle sem verjela, da je vse mogoče, da bom spremenila svet, da se bom osamosvojila in živela tako, kot meni ustreza, da ne bom prenašala arogance, nasilja in slabega kar se počne nad ljudmi. Verjela sem….. in borila…..in upala, da bom enkrat našla kraj kjer bom varna, ljudi kateri se bodo do mene človeško obnašali…… upala sem.
Po nekajdesetletjih zivljenskih izkušenj, bitk in razočaranj, se sedaj vprašam zakaj? Čemu?
Zakaj so ljudje tako zlobni?
Zakaj se vse vrti okoli denarja?
Zakaj moraš 30 let odplačevati kredit, da lahko imaš dom?
Zakaj si izobčen,ce nisi ovca in ne počneš to, kar počnejo drugi: vse za denar in lasten uspeh,ne glede na to kaj je prav in kaj ni.
Zakaj imajo le določeni ljudje moč katero pridno izkoriščajo za dosedanje osebnih ciljev in zdravljenje lastnih frustracij?
Zakaj moraš prenašati agresivne in zlobne nadrejene, da ne izgubiš službe?
Zakaj moraš celo življenje delati nekaj kar ti sploh ni všec samo zato, ker moraš delati in dovolj zasluziti?
Zakaj moraš biti celo življenje suženj , da lahko zasluziš za osnovne življenjske potrebščine?
Zakaj moraš delati kot zamorczato, da se drugim godi in drugi uživajo na tvoji poti?
Zakaj se moraš celo življenje tolažiti s tem, da je drugim se slabše?
Ali se suženjstvo ni končalo?
Huh, bojim se,da odgovorov nikoli ne boš našla, je pa vse skupaj možno lažje prenašati ob dobrem življenskem sopotniku, ali iskrenih prijateljih(ki seveda imajo čas za tebe in niso na FB sam v skupini “prijateljev” pač zato, da so). Spomnim se komentarja neke jasnovidke, ki je dejala,da pot usede imamo začrtano, mi jo lahko le za malenkost izkrivljamo…No,saj ne vem, če sploh to njeno razmišljanje sovpada v to temo,pa vendar…
KAkorkoli leto je mimo, draga autorica naj ti bo lepše v novem letu, kot bilo dosedaj:)LP