Cel kup psihičnih težav
Spoštovani!
Sem zaposlen (tri leta), pred letom dni sem zaključil študij. Imam pa naslednje znake neobvladovanega stresa (pri čemer niti ne vem, ali gre res za znak neobvladovanega stresa ali za kakšno drugo duševno motnjo ali celo psihozo):
– Razdražljivost: precej hitro se ujezim, ujezi me praktično vsak, četudi majhen in nepomemben neuspeh, kot je npr. to, da sem deležen kritike;
– Agresivnost: po besedah mojih domačih takrat, kadar se ujezim, reagiram agresivno, napadalno, vendar pa se meni samemu ne zdi vselej tako. Včasih pravijo, da sem živčen in agresiven (to predvsem ko govorim – govoril naj bi agresivno, vendar pa se mi ne zdi tako), jaz pa sam zase mislim, da sem povsem miren in sproščen.
– Avtoagresivnost: imam neznosno željo, da bi sam sebe udaril po obrazu. Ta želja se mi je začela pred letom dni, ko sem se, ko sem bil enkrat slabe volje, prvič “premlatil” po obrazu. Zdaj se te želje nikakor ne morem znebiti in se vsaj enkrat na dva tedna pošteno premlatim;
– Pozabljivost: Strašno sem pozabljiv, še zlasti, če imam veliko dela, zaradi česar imam tudi težave pri delu;
– Pretirano potenje: čim jem malo bolj toplo hrano, se potim, medtem ko se ostali ne;
– Brezvoljnost (pomanjkanje volje do življenja): tako pravijo moji domači. Sam pa bi večkrat najraje kar pobegnil od dela. Dela ne povezujem z življenjem. Toda, potem, ko nekaj časa počnem stvari, ki jih rad počnem (do njih imam veselje), me resno delo nič bolj ne veseli. Pri tem mislim tako delo v službi kot doma (pomivanje posode, priprava hrane, itd;
– Občutek “hoje po rezilu” – če se malo pomirim, sem brezvoljen, če se malo vzpodbudim, sem agresiven: Enostavno se ne morem pravilno sprostiti. Če sem preveč sproščen, postanem (po besedah mojih domačih) mlahav in brez življenjske volje, če pa se malo vzpodbudim, sem že agresiven. Zaradi navedenega imam težave s samozavestjo.
– Pomanjkanje interesa do dela, odpor do dela: to sem že opisal zgoraj.
– Fobije in neupravičeni strahovi: vedno se česa bojim, predvsem pa se bojim kritike in porazov, pa tudi samemu biti nekje na odprtem, daleč od doma, me je strah;
– Občutek tiščanja pri prsih in pomanjkanja zraka (tj. tesnoba oz. “duševna stiska”, kakor jaz to imenujem, vendar ne vem, če je izraz pravilen): pojavi se še zlasti takrat, ko razmišljam o svojih problemih in o brezizhodnosti teh problemov, kajti ne znam se jih znebiti.
– Nezmožnost pomiritve po neprijetnem oz. stresnem dogodku: po neprijetnem ali stresnem dogodku (npr. prepiru) sem navadno še tri dni, včasih pa tudi ves teden slabe volje.
– Občutek preobremenjenosti: Imam kroničen občutek preobremenjenosti, še zlasti, če delam ves dan in mi zmanjka časa za razvedrilo.
– Napetost: Moji domači in prijatelji so mi že večkrat omenili, da sem napet, čeprav sam nimam takega občutka.
– Slaba koncentracija: težko se skoncentriram zlasti takrat, ko je treba hitro misliti (imam težave s počasnim mišljenjem);
– Motnje spanja: približno 1 do 2 x mesečno se ponoči zbudim in potem ne morem zaspati nazaj. To se mi še zlasti pogosto zgodi v noči iz nedelje na ponedeljek;
– Slabi medosebni odnosi in komunikacija: kot posledico zgoraj navedenih težav imam slabe medosebne odnose in komunikacijo;
– Vsiljevanje negativnih misli: vsiljujejo se mi raznorazne negativne misli, ki jih le težko odženem. Ob tem doživljam tudi občutke tiščanja v prsih. V teh primerih postanem tudi razdražljiv;
– Vsiljevanje negativnih spominov: vsiljujejo se mi raznorazni negativni spomini iz preteklosti. Ob tem doživljam tudi občutke tiščanja v prsih. V teh primerih postanem tudi razdražljiv.
Kaj bi to bilo? Kako bi lahko te simptome ublažil ali celo odpravil? Ali sem zrel za psihiatra in/ali za zavod Hrastovec – Trate (ki je namenjen duševno in živčno bolnim)? Za odgovor se vam vnaprej najlepše zahvaljujem.
17
Lepo pozdravljeni, to je stres. Simptome, ki jih navajate in opisujete, sodobna znanost povezuje s stresom oziroma neučinkovitim upravljanjem stresa. Težavam, ki jih doživljate, enostavneje rečemo tudi različni obrazi stresa. Lahko vam potolažim, da ne gre za duševne motnje (kamor spada tudi psihoza) in da niste “zreli” za psihiatra. To je dobra novica! Malo manj dobra novica je, da ste – zaradi številnih pritiskov, ki so se v letih, ko ste zaposleni, kopičili in seštevali – utrujeni, morda ne najdete motivacije za naprej in nepotrpežljivi. Dobra novica je, da ko boste upravljali s stresom, da bodo različni obrazi stresa, počasi izginili. V prilogi vam pošiljam našo novo zloženko, kjer boste prepoznali svoje simptome oziroma različne obraze stresa.
Pojdiva lepo po vrsti:
1.Razdražljivost je posledica tega, da v stresnih situacijah “ugasnejo” višje možganske funkcije (zaradi katerih smo ljubeči in razumevajoči ter empatični posamezniki) in da delujejo nižje možganske funkcije (tj. nagoni, ki nam pomagajo preživeti).
2. Agresivnost in avtoagresivnost bi lahko uvrstili v neučinkovite strategije upravljanja stresa. Povedano enostavno: ker se pri vas nakopiči napetost, jo morate sprostiti in navidezno enostaven način je, da stresete jezo na mimoidočega. V tistem trenutku se vam zdi, da lahko lažje dihate, vendar pa s tem na dolgi rok ničesar ne rešite. Tako si nakopljete sovražnike, saj se nihče ne mara družiti z ljudmi, ki so napadalni (po možnosti celo brez razloga).
3. Pozabljivost je dokazano povezana s stresom. Stresni hormon kortizol, ki se pospešeno izloča v času stresa, “napade” del v možganih, ki je zadolžen za spomin in koncentracijo. Ta del (hipokampus) se zaradi kortizola manjša in manjši kot je, manj si lahko zapomnimo.
4. Brezvoljnost je posledica tega, da se v času stresa poruši zdravo ravnovesje v možganih, kjer so v večji meri prisotni prenašalci pozitivnih občutkov. V času stresa, se poveča število prenašalcev negativnih občutkov (to pa prinese nezadovoljstvo, brezvoljnost in pesimizem), zato postanemo brezvoljni. Brezvoljnost je lahko povezana tudi s tem, da fizično nimamo energije. Stres namreč “pokuri” zaloge telesne energije.
5. Vsiljevanje negativnih misli, spominov in strahov je posledica porušenega ravnovesja v možganih. V času stresa se namreč zmanjša število prenašalcev pozitivnih občutkov in zaradi tega postanemo tesnobni, nas je strah, smo napeti in živčni.
6. Občutek tiščanja v prsih je posledica stalnega pričakovanja, kaj bi lahko še šlo narobe. Veliko ljudi, ki so v stresu, opisuje prav tiščanje v prsih in bolečine v predelu srca.
7.Občutek preobremenjenosti je posledica tega, da neučinkovito ohranjate ravnovesje med vašimi nalogami in obveznostmi ter zunanjimi pričakovanji. Zdi se vam, da samo delate in med delom čakate na razvedrilo, ki pa se vam vedno izmika. Zato ste slabe volje in jezni in začaran krog se samo poglablja.
Večkrat sem opisala, kako neučinkovite strategije stresa pripeljejo do 3. faze stresa, v kateri ste tudi vi. To je faza, ko telo ne more več, temu pa sledi tudi psihično počutje. To je faza, ko morate nekaj narediti zase: začeti upravljati s stresom, drugače boste kmalu izgoreli. Glede na vašo starost (sklepam, da ste v srednjih ali poznih dvajsetih) imate to prednost, da vaše telo veliko prenese. Vendar si ne naredite “medvedje” usluge in pozabite nase, ker ni nekih zelo otipljivih težav (npr. tudi če bi šli k zdravniku, bi verjetno vsi izvidi pokazali, da ste zdravi). Zdaj je čas, da začnete okrevati, saj so vaši obrazi stresa zelo močno izraženi, prav tako pa so pri vas prisotni skoraj vsi od osmih (glejte prilogo). Zavedajte se, da je okrevanje in da se naučite upravljati s stresom, proces. Zdaj potrebujete podporo na vsaj dveh nivojih: vzpostaviti morate zdravo ravnovesje v možganih, saj boste le tako lahko spet prijazni in tolerantni ter boste ponovno zaznali voljo do dela. Sočasno s tem pa je potrebno omejiti izločanje stresnega hormona kortizola. Oboje – z enim sami proizvodom – edini omogoči Dominor. Z Dominorjem boste obvladovali (to pomeni, da bodo obrazi stresa počasi izzveneli) in potem tudi upravljali stres (prevzeli boste nadzor in zaradi tega dolgoročno ne boste izčrpali sebe in svojih domačih). Zaznali boste, da ste notranje bolj mirni in samozavestni. Tako boste dobili tudi zagon za vse korake za naprej.
Za vsa nadaljnja vprašanja sem vam vedno na voljo.
Držim pesti.
P.S. Ste pa resnično šolski primer tistega, kar lahko v prilogi vidite kot 8 obrazov stresa. Verjamem, da ste boste marsikje prepoznali. Pa ne samo vi. Še marsikdo.
Lep pozdrav!
Tudi jast imam kup težav, vendar ne vem ali je to stres ali kaj drugega in kaj mi priporočate.
Pričelo se mi je dogajati pred 3mi leti ko sem tekel.Res sem kar veliko športal 2 dni v tednu tek, 3 dni v tednu pa kolo cca 1 uro ali 2 ure tega ali onega in zraven bore malo jedel. In pri teku, ko sem tekel na pulz meter je pričel rasti srčni utrip. Ko sem se popolnoma ustavil sem imel večji srčni utrip kot prej ko sem tekel.(mislil sem da sem dehidriral ker nisem toliko jedel zaradi vročine)
Seveda sem šel takoj k doktorju ki nič nič ugotovil samo češ da simuliram in si izmišljujem.
Tako sem popolnoma pustil ves šport in je bilo 2-3 leta mir.
Stranski učinek je bil, da sem se zredil za kar veliko kilogramov.
Letos sem se odločil za shujševalno kuro, vendar se je ista težava pričela že na sobnem kolesu.
Ponoči ko se sprostim, da bi zaspal čutim žgečkljive mravljince v celotni hrbtenici a ko odprem oči mi neha.
In zadnjič ko je res bilo vroče zunaj, sem šel z družbo na kavo. Pod neko tendo je bilo tako soparno, da nisem mogel dihati in sem predčasno moral zapustiti lokal. Šel sem domov direktno pod mrzel tuš. Namreč imel sem občutek da bom padel skupaj, zraven me je še spremljalo povišano bitje srca in tiščanje v spodnjem predelu vrata oz zgornjem delu pljuč (kot paničen napad).
Kaj mi svetujete ali je to stres ali kaj in kaj mi svetujete?
Lep pozdrav.
Zelo sem zadovoljen,da sem našel ta forum,ker mene pestijo iste težave pa ne vem kako si naj pomagam.
Star sem 41 let in prej nisem nikoli imel takšnih težav,kot jih imam danes.Aktivno sem se ukvarjal z športom,nakar mi je poškodba to preprečila.(operacija kolena),tako da se sedaj aktivno ne ukvarjam z športom.
Moje težave so se pričele pred 4 meseci.V službi sem imel dodatno usposabljanjein sem se dva meseca vsaki dan vozil 150 km v eno smer,potem pa delam še višjo šolo ob delu,plus tega družina in ostale zadeve.
Med enim vikendom sem se dobil z kolegi,nakar smo končali na koncu v striptiz baru v katerem sem bil z eno striptizeto skatero nisem imel spolnih odnosov,samo vaginalno.Naslednje dneve sem imel probleme, ker sem mislil da sem okužen z virosom hiv,ker kaj sem bral na to temo,takšne simptome sem jaz imel(nespečnost,nočno znojenje…)
Zato sem šel na test (dvakrat),obakrat negativno In istočasno zključil z usposablanje in drugim letnikom šole, vse uspešno,potem ko sem to vse rešil pa semi je pojavila rana na dvanajstniku in končal sem v bolnišnici.Po dveh mesecih bolniške in zdravljana sem začel hodit vslužbo, s tem, da si sedaj mislim da še nisem popolnoma okreval,strah pred ponovitvijo rane ali kake druge bolezni
Sedaj pa imam take težave:tiščanje v prsih (občutek tesnobe),povečan utrip (potem si ga grem merit pa je normalen),bolečine v prstih na rokah (predvsem kazalca),prej bolečine v mišicah na nogah in kolenih.
Zdaj ne vem,če je to posledica rane na dvanajstniku,ki sem jo prebolel pred kratkim,ker še vedno mislim,da sem težko bolan,pa prenehal sem kaditi.
Kako se naj rešim teh težav,prosim pomagajte. Hvala!
Lep pozdrav, najprej opravičilo, da sem vaše vprašanje spregledala. Upam, da sem z odgovorom še pravočasna.
Vaše življenje je polno potencialno stresnih situacij. Na žalost ste, zaradi poškodbe, prenehali z gibanjem, ki v določeni fazi pomaga pri zmanjševanju negativnih posledic stresa. Športna aktivnost je priporočljiva takrat, ko smo v zmernem stresu in še to samo občasno. Ko pa stres postane vsakdanji spremljevalec, pa samo šport ne zadostuje več. Vaša dogodivščina s kolegi vas je začela pretirano skrbeti. Tudi izvidi so pokazali, da niste okuženi in da je z vami vse v redu. Kljub temu ste nadaljevali z notranjimi dialogi in skrbmi, kar se je pokazalo v tipičnih obrazih stresa: nespečnost, nočno znojenje itn. Te težave se še stopnjujejo, kar kaže na neučinkovito upravljanje stresa. Zdaj zaznavate tiščanje v prsih in povečan utrip ter bolečine. Vse to je posledica vedno večjega kopičenja skrbi. S tem se povečano izloča tudi stresni hormon kortizol, ki pospeši srčni utrip, poviša krvni tlak in povzroča občutek “hlastanja za zrakom”.
Ponovno prilagam Dominorjevo zloženko, da boste lahko prebrali, kako se stres kopiči in kako napreduje skozi tri faze. Skozi te faze pa se seveda povečujejo in stopnjujejo tudi težave. Svetujem vam, da se ustavite zdaj – kot ste še v drugi fazi – in začnete z uživanjem Dominorja. Le-ta vam bo pomagal, da preidete negativne misli, ki se ves čas pojavljajo in vas spravljajo v stres.
Čestitam, da ste prenehali kaditi. To je že prvi korak, ki ste ga uspešno prehodili. Zdaj pa samo nadaljujte.
Javite se še kaj.
Lep preostanek popoldneva.
Lep pozdrav!
Zdaj komaj sem prebral vaš odgovor (26.08.09). Ker sem čakal na vaš odgovor,pa ga takoj ni bilo sem mislil da ne bo odgovora.
Lepi čas je že pretekel odkar sem vam pisal.Moje težave še vedno niso popolnoma izginile.Še vedno imam težave pri spanju,bolečine v podplatih(predvsem pred spanjem v postelji) in pa negativne misli ter občasno povečan utrip (saj jaz tako mislim,ker kasneje ko si ga izmerim imam normalnega).
Začel sem jemat dominor tablete in mi po prvi škatli ni bilo boljše,zdaj sem pri tretji in imam občutek,da je boljše,s tem da ko mislim da so težave mimo,mi pol vse pokvari ena stvar,recimo bolečina v palcu ali slabo počutje ali bolečine v podplatih in dlaneh in spet padem nazaj,najbolj pa me moti nespečnost.Ko se ponoči zbudim (od treh do štirih),potem težko zaspim nazaj in sem drugi dan še bolj utrujen.
Hvala za odgovor,ker tega ki sem danes prečital,se že boljše počtim.
Lepo pozdravljeni, lepo vas je spet “slišati”. Veseli me, da je moj pozen odgovor vseeno našel pot do vas. Že zadnjič sva govorila o tem, da se stres počasi stopnjuje in da napredujejo tudi težave, ki so z njim povezane. Zaradi tega tudi traja nekaj časa, da se pokažejo prva izboljšanja. Dalj časa, ko se težave kopičijo, dalj časa traja, da se pokažejo prva izboljšanja. Tudi sami navajate, da ste
jih že opazili. Tiste občasne trenutke, ko se spet vse poslabša, pa premagajte s svojo močno voljo in vztrajnostjo. Verjamem, da je nespečnost najbolj moteča. Svetujem vam, da greste spat relativno zgodaj (najkasneje do 23h) in tako boste do tretje oziroma četrte ure, odspali najkakovostnejši spanec. Tako bo naslednji dan laže. Pa tudi z uživanjem Dominorja bo nespečnost (počasi, a vztrajno) izginjala.
Vse dobro v 2010 vam želim in čim manj stresa.
Lep pozdrav!
Najprej hvala za odgovor.
Glede mojih težav pa takole: kot sem vam v prejšnem članku opisal težave se mi še vedno pojavljajo potencialni znaki “okužbe” ( bolečine v podplatih -zvečer, domnevna otečenost bezgavk na vratu,pa to mi je zanimivo ,da včasih mi hitro premikanje dogodkov recimo na TV ali v naravi npr. hoja po kamenju ne odgovarja mojim očem-kot neko podvajanje slike,dobil sem tudi izpuščajeje na nogah-par izpuščajev) in to je bil že alarm za mene.Slaba volja, strah…
Saj stanje se mi izboljšuje, samo včasih padem v “luknjo” in potem me preplavijo negativne misli in težko se poberem.Spanje pa se mi izboljšuje,sem že par celih noči prespal.
Vsako jutro pojem eno tableto dominorja.
Zanima me ali so ti znaki posledica stresa in ali si naj pomoč poiščem pri psihiatru.
Hvala za odgovor in srečno 2010!
Lep pozdrav, mroda bi bilo smiselno, da se odločite za uvodni obisk pri psihiatru tudi zaradi tega, da boste imeli boljši občutek, da ste izkoristili tudi to možnost. Velikokrat namreč ugotovim, da nas lahko nekaj, česar nismo naredili, zelo “žuli” in nas to potem še dodatno spravlja v stres.
Ko se vam zdi, da padate v “luknjo”, poskusite z nečem povsem novim, z nečem, česar zdaj niste naredili (npr. pojdite na sprehod, pocrkljajte se s kakšno glasbo itn.). Veseli me, da se vaše stanje izboljšuje in da uspete prespati celo noč.
Pomembno je, da vidite spremembe in napredek. Čestitke!
Veliko pozitivnih spremembe vam želim tudi v novem letu. Naj vam bo 2010 naklonjeno!
Lep pozdrav!
Od zadnjega javljanja je minilo že nekaj časa, tako da se vam spet javljam ter hvala za odgovor. Glede mojega stanja pa takole: psihiatra nisem obiskal, spanje se mi je izboljšalo, pojavlja pa se( okrog štirinajst dni ) slabo počutje, predvsem zjutraj. Kot mala vrtoglavica, ki pa občasno izginja, predvsem ko se z čim zmotim.
Prenehal sem z dominorjem, tako da ga okrog dva meseca nisem užival.Zanima me ,če naj ponovno začnem z dominorjem in ali je to slabo počutje (vrtoglavica) posledica depresije ali prenehanja kajenja.
Hvala za odgovor!
Lep pozdrav,
vrtoglavica je lahko posledica prenehanja kajenja. Ta prehodni pojav bo verjetno kmalu izzvenel.
Če se slabše počutite, vam Dominor toplo priporočam. Sploh, ker navajate, da se slabo počutje pojavi zjutraj. Zaradi tega zaužijte Dominor približno 3 ure pred spanjem (s tem omogočite, da se vaše ravnovesje v možganih preko noči uspešno obnovi). Zjutraj se boste zbudili spočiti in dobre volje.
Javite se še kaj.
Lep preostanek popoldneva,
Mia
Spoštovani,
ponovno se vam oglašam. Upošteval sem vaš nasvet in užival dominor – 3 mesece. Simptomi stresa so izginili skoraj takoj in vse je kazalo na to, da sem se naučil obvladovati stres in da se je tudi moje telo pomirilo. Po treh mesecih sem z dominorjem prenehal (ker sem mislil, da bo zdaj ok), vendar pa so se v parih tednih nato vrnili vsi simptomi, ki sem jih navedel v zgornjem prvem sporočilu. Zaradi tega sem ponovno izvedel trimesečno terapijo z dominorjem, vendar pa, ker ne vem, kakšni so dolgoročni učinki dominorja in če ga je priporočljivo uživati več kot tri mesece (dejstvo, da odraslo telo ne more presnoviti te mlečne beljakovine, ima sigurno svoj biološki razlog), zato sem z dominorjem ponovno prenehal po nadaljnjih treh mesecih, pa so se simptomi ponovno vrnili.
Kaj mi še priporočate? Mi priporočate, da dominor uživam trajno? Izgleda, da imam prav stresno osebnost in ne samo stresno življenje, ker bi sicer moralo biti izboljšanje trajno. V prostem času namreč naredim veliko za to, da moje telo ne bi odzivalo tako stresno – vsaj pol ure skoraj vsak dan sem zmerno telesno dejaven, hodim v družbo, imam hobije, itd. Več kot pa imam prostočasnih aktivnosti, jih pa že ne morem imeti, ker potem zmanjka časa za resno delo. Bojim se, kaj bo, ko bom imel otroke in za zmerno telesno aktivnost ne bo več časa (počasni sprehodi z majhnim otrokom niso zmerna telesna aktivnost, ker se ob tem niti ne zadihaš, niti ne oznojiš), zato o otrocih raje niti ne razmišljam.
Kaj mi svetujete?
Lepo pozdravljeni,
Dominor lahko uživate neomejeno dolgo časa, saj je povsem varen. Glede vašega pomisleka o mlečni beljakovini, naj izpostavim to, da je iz celotne mlečne beljakovine (ki jo ljudje po 3. letu starosti dejansko ne moremo presnoviti), izoliran tisti del, ki je “zdrav” in dostopen tudi nam odraslim.
Svetujem vam, da nadaljujete z Dominorjem in se odločite za obisk pri manualnem tranpersonalnem terapevtu. Gre za globoko sprostitveno masažo oziroma kombinacijo različnih manualnih pristopov, ki pomaga razjasniti določene vzorce, kjer ste obtičali. Verjamem, da boste našli vir in ga posledično lahko odpravili. Vam kontakt pošljem na ZS?
Pri vas so težave verjetno globljega značaja, zato je strokovna podpora (z Dominorjem in transpersonalnim terapevtom) potrebna za daljše obdobje kot obdobje 3 mesecev.
Želim vam vse dobro.
Lepo pozdravljeni
Tudi meni se je včeraj svet porušil ,včeraj sem po mesecu in pol prišla iz bolniškega staleža ,ker imam radikolopatijo in iztastke v ledvenem delu ,poskusila sem iti delat na kar me je čakalo presenečenje v šefovi pisarni poslali so mi kotrolo blčagajne preden sem šla v bolniško mi je 3.9 2011 majkalo pri zaključku 29,77e in sem jih iz menjalne dala ven da se je denar nakazal ,v ponedeljek bi morala prešteti še enkrat denar in preveriti račune ,če ne bi našla napake bi denar dala iz svojega žepa v blagajno da bi blagajna štimala pri zaključevanju ,mene ni bilo v službo sem šla v bolniško ker nisem morala vstati in sem šla do zdravnika kjer so ugotovili to diagnozo radkolopatijo ,8.9.2011 je namestnik preveril mojo kaseto v kateri naj bi manjkalo 45e mnihče me ni poklical obvestil da mi denar manjka ,ampak so mesec in pol čakali da pridem v službo ne gre mi v račun zakaj 15 evrov več tako so papirje predali naprej in v treh dneh dobim odgovor ali je odpoved delovnega razmerja ali opomin ,sem čisto na tleh z živci šla sem do zdravnika in mi je dal pomirjevala prosim vas povejte mi kako naj začnem pozitivno razmišljat če mi je skoz slabo tresem se sem psihično uničena kako dolgo se lahko to zavleče počutim se kot da bi ukradla pol firme kot kriminalec ,kako dolgo bom v bolniški in kaj lahko izboljšam v svojem počutju ,lepo prosim vas za odgovor
Lepo pozdravljeni,
najprej opravičilo, da ste na odgovor čakali toliko časa (do danes sem bila odsotna). Morda ste v tem času že našli kakšno strategijo, ki vam lajša razočaranje in stisko, ki ju doživljate.
Situacija, v kateri ste se znašli, je resnično zahtevna življenjska preizkušnja. Da boste čim laže prestali vse skupaj, vam svetujem, da si vzamete nekaj dni za “žalovanje” – to naj bo čas, ki ga namenite obtoževanju in iskanju krivcev. Ta faza je dragocena predvsem zato, da sprostimo vsa negativna čustva. Po nekaj dneh pa je seveda časa za racionalen pristop, za iskanje konkretnih rešitev in konkretne korake. Ne glede na to, kako je hudo, ker so krivci drugi, je stalno obžalovanje nesmiselno. Energijo in čas raje usmerite v to, da se spet postavite na noge. Pri tem vam lahko pomaga avtogeni trening, s pomočjo katerega boste krepili notranji mir in pridobili stabilnost. Pomembna je vztrajnost, da boste resnično lahko vztrajali tudi v težkih trenutkih. Seveda se bo negativno razmišljanje hotelo prikrasti nazaj, vendar se mu uprite. Razmišljajte o tem, kakšne so možnosti, kaj lahko sami naredite, da se vaše življenje izboljša – uprite se mislim o preteklosti in se osredotočite na prihodnost (kaj si želite, kam želite priti, kaj želite biti)… Razmišljajte o lepih stvareh, o preteklih pozitivnih izkušnjah, poiščite svoje notranje vire. Včasih nam lahko zelo – z nasveti in s tem, da nam “odprejo kakšna vrata” – pomagajo tudi znanci in prijatelji. Obdobje, ko boste svoje življenje gradili na novo, je zahtevno in bo trajalo kar nekaj časa. Zato vztrajajte… Začeten šok bo minili in tudi tresenje ter odsotnost bosta minili.
Želim vam veliko energije in čim več vztrajnosti.