ČEKIRANJE
Nehi, no! Kakšna črna lista! Problem je samo v tem, da berem vaša sporočila in ugotavljam, da sploh ne vem več, zakaj gre, ker ne vem več, katera je noseča, katera je ravno testirala, katera še bo, ….. v zadnjem cajtu pa se pogovori sukajo ravno okoli testiranj, otrdelih trebuhov….
Brez panike, še vedno “se bom pogovarjala s tabo”, hihihi….
Jaz pa se vam po dolgem času spet javljam… Skoraj en mesec sem bila brez računalnika, ker je prejšnji crkoval po obrokih in so mi ves čas nekaj popravljali in spet na novo postavljali… In tako naprej, dokler nisem znorela in kupila novega. Potem pa še kratko morje in sedaj sem spet “on line”. Vesela sem, da vas spet lahko spremljam – kar nekaj časa bo trajalo, da bom na tekočem!
Pri nas nič novega – še vedno sem v klubu upajočih, po HSG pa vem vsaj to, da je z enim jajcevodom vse OK.
Skratka, vsem lep pozdrav, pa še veliko sreče!
Ena
Halo!!
Dabroston mi je predpisal ginek. po abraziji, ker naj bi med “operacijo” opazil, da sluznica maternice ni najbolje pripravljena na ugnezditev. Dabroston bi morala začeti jemati 12 dan po začetku M., da bi “malo spodbudila” sluznico … Klomifena pa mi ni dal.
Problem pa je, da bi po posegu morala dobiti M., pa jo kar ni in ni … Pišuka!
lp
Tini
Ne, Taja nisi predrzna. Tudi mene je to zanimalo,še predno smo šli prvič na IVF zdonatorjem.Pred postopkom moraš izpolniti formular, na katrem je napisano, da je seme donatorja pregledano, tudi donator sam in eventuelne dedne bolezni v družini donatorja. Nikoli ne moreš zahtevati identiteto donatoja, tudi on ne dobi tvojih podatkov.Napišeš barvo oči, las, telesno višino in krvno skupino moža. V Zagrebu so hoteli še mojo krvno skupino. Biologi potem zberejo donatorja. Če se s tem strinjata oba, podpišeta in postopek se prične.No, rekli so, da so to študentje.
Naprej me o donatorju niti ne zanima, zakaj bi se še bolj obremenjevala, oče tega otroka bo mož.
Lep pozdrav še iz moje strani.
Midva sva ponovno ( po dveh splavih) v filingu, polnem pričakovanja in užitkov, ki jih nekako v času čakanja – da si naša rodila spet opomorejo – kar nekako ni.
Sedaj je tukaj spet obdobje ustvarjanja najinega zlatega sončka ( jaz vedno pravim: da potrebujem še enega sončka, ki bo podoben očku, da bom imela ob sebi dva biserčka, ki mi bosta svetila podnevi in ponoči …), pa se moj možek samo smeje, a vem, da mu te besede prav ‘sedejo’ na dušo – in to je tudi moj namen !!!!
In trenutno sva ravno v najboljših dneh ciklusa, zato se pri nama te dni kar iskri, ha ha ha
Upava kmalu že na najboljše !!!!!!!!!
lep, sončen dan vsem skupaj
alenka
Briar,
ko berem zgodbe vas, IVF-jevk, sem full presenečena nad vašo močjo. Kaj vse ste že dale čez. Vse te hormonske injekcije in druge zadeve. Pa enkrat, pa drugič, pa tretjič, pa nekatere celo četrtič pa še kar vztrajate in se borite! Ja, ampak se je potrebno boriti, saj, če pogledamo statistiko (da je na ciklus ali IVF postopek le 25% možnosti, da uspe zadeva), se splača. Le večkrat po 25% je potrebno zbrati. 25% na 25% in ko se teh 25% nabere skupaj za 100%, potem je tu USPEH – ZANOSITEV!!! Včasih pa je žal potrebnih tudi 200%. VAŽNA PA JE VZTRAJNOST!!!!!
Zato se moramo boriti naprej! Upam, da sicer ne bom padla v klub IVF-jevk, ampak absolutno držim z vami in upam tudi za vas!
Briar, želim ti čim več upanja in pozitivnih misli. Upam, da boš kmalu zbrala dovolj % za zanositev!!!!!! Sebi pa tudi želim enako in vsem ostalim tudi!
Hvala Taja za lepe želje! Seveda tudi jaz tebi želim čimveč uspeha in to ČIMPREJ.
Včasih se mi zdi, da je najslabše od vsega ravno čakanje. Najprej čakaš, da te sploh uvrstijo na seznam za IVF. Potem čakaš, da ti folikli dovolj zrastejo. Nato čakaš na punkcijo. Daleč daleč najtežje pa je čakanje po ET – poln si upanja, da mogoče pa tokrat bo, hkrati pa te v kotičku možganov mori misel, kaj če bo menstruacija vseeno prišla? Priznam, da sem bila do ET skoraj povsem sproščena, potem pa sem doživljala prav grozne trenutke. Počitek je vse, kar lahko storiš in upaš na najboljše – ob tem pa imaš obilo časa za razmišljanje, za sanje, za upanje… in strah. In čas tako po polževo teče.
Takole, malo sem si “izlila srce”. Sicer pa sem še vedno nekoliko zmedena. Včeraj je vse kazalo, da sem dobila M, popoldan in danes pa (zaenkrat) skoraj nič ni videti… Mali mali delček upanja še vedno tli v meni… Kruto. Ko bi bilo že vsaj enkrat konec negotovosti… Kakorkoli že, v ponedeljek imam krvni test – najkasneje do takrat bo vse jasno.