Če vam je v službi bedno, zakaj ostajate?
Direkten odgovor na vprašanje se da lepo prebrat iz množice odgovorov tukaj: ker so hlapci. In hlapce je treba izkoristit. In to delodajalci počnejo z vami.
V 15 letih sem menjal 4 službe. In vsaka menjava je bil riziko. Enkrat sem na eno lepo mino nabasal.
Če bi tako kot večina vegetiral v prvi, se jokal po forumih in smilil sam sebi, bi danes bil živčna razvalina z ene 800-900 plače. Ker pa me vedno nekaj žene naprej, se ne pustim drkat v glavo in izkoriščat, sem danes v odlični firmi s plačo 2100 14x, kjer me izjemno cenijo. Izobrazba pa beden diplomirani ekonomist, VS. Pa imam kredite, položnice, otroke in vse to, kar imate tudi vi jamrači. Imam pa nekaj, kar vi nimate. Temu se reče jajca.
Me kliče zadnjič en taki hlapec, kot ste tukaj nekateri: kaj pri vas kaj zaposlujete? Meni je tak hudo, meni se bo zmešalo. Dela v isti firmi 30 let, ima specifična znanja, točno takšna kot se iščejo pri nas. Mu to povem, da ima odlične možnosti, naj mi pošlje cv, da ga z mojim priporočilom posredujem naprej. Mi ga obljubi v 2 dneh. V 10 dneh še ga nisem prejel. Hlapec se je verjetno posral v gate, ker ima doma položnice.
Eno si zapomnite, sami si krojite usodo in za vašo bedo ste si izključno brez izjem sami krivi. Ko se šef dere na vas, predvidevam da glavo potegnete v rit in ponižno kimate? Rezultat je, da vas še bolj drka v glavo, ne da? Moja strategija je bila vedno pokončna drža, pogled v oči in strokovni argumenti nazaj. Še vsakemu pametnjakoviču sem zamašil gobec in me je pustil na miru in se raje posvetil hlapcu zraven mene, ker ta je pridno kimal in bil tiho.
Jaz ti lahko potrdim glede razlogov:
ja, tu sem obtičala, ker sem nesamozavestna, neodločna – to bom vsekakor spremenila
kreditov in otrok nimam – tu sem v prednosti, da me delodajalec na ta način ne more izsiljevat
bodi srečen, da imaš službo, cel kupi drugih čaka, da vzame tvoje delovno mesto, nimaš kam it – to pa imam na dnevnem redu servirano, sploh v službi od sodelavcev
Če kdaj, so zdaj najboljši časi za menjavo službe in izboljšanje pozicije. Poznam na desetine ljudi, ki so v zadnjem pol leta zamenjali službo in s tem tudi dosegli višjo plačo za vsaj 250 EUR kar je na letnem nivoju 3.000 EUR več kot so zdaj imeli.
Intenzivno iščite, boste našli boljše in za več denarja. Samo ne se pustiti nategovat in ne padajte na stare finte.
jaz sem se pred leti opogumila in dala odpoved. v bistvu je bila zelo impulzivna, nisem nič gledala za novo službo ali kaj podobnega. en dan sem dojela, da delam s prasci. pogovorila sem se z otrokoma, zdravje me je tudi basalo in potem je odločitev padla. med sestankom, ko mi je šef našteval česa vsega ne znam in bo on delal sem na lepem rekla : najboljš, da dam odpoved. se zasmejala, vstala in šla v svojo pisarno. na list sem napisala odpoved in mu jo prinesla.
otroka sta bila oba še šoloobvezna, imela sem več kot 500 eur velik kredit za stanovanje, nisem imela pojma kako bom. ampak sem. saj človek ne more kar crknit. imela sem sicer dvomesečni odpovedni rok, ampak so mi v firmi dali odpoved na odpoved in ker sem bila s.p., delala pa samo za njih, sem bila upravičena do nadomestila plače. v banki sem povedala kaj je na stvari, dobila moratorij šest mesecev, kasneje sem kredit še reprogramirala in občutno znižala obrok. prodala sem avto, odpovedala sem se še nekaj stvarem, ki so mi prinašale domov položnice in prišla na mesečne stroške 70 eur, od tega sta 50 eur zdr. zavarovanje. 🙂 ne, ne crkne se kar tako.
imam pa sedaj po nekaj letih skoraj sanjsko službo, a jo bom morala pustiti zaradi fizičnih omejitev, dela ne zmorem opravljati zaradi poškodovane hrbtenice. za to službo mi bo pa žal, a spet ne toliko, da bi se je na vsak način držala. zdravje mi pomeni največ od vsega, ketna okoli vratu in služba pa niti ne več. lahko brez njiju preživim. 🙂
Kje pa si dobila teh 70 eur? Ker jaz sicer tudi nimam veliko stroškov, ampak te obvezne stvari, kot je zavarovanje moram plačat. Tako da moram potem ostajatu v službi, ki je ne maram.
[/quote]
na začetku brezposelnosti sem dobila občasno, sila občasno, delo pri pospravljanju nekih sob. mogoče enkrat na teden povprečno, pa niti toliko ne. to sem počela več kot leto dni. zaslužila sem cca 150 eur na mesec. potem mi je kapnilo, da bi mi to zdr. zav. lahko plačala socialna, socialne pomoči pa nisem hotela. no, po več kot letu dni takega načina pa sem končno zaprosila za socialno pomoč in dobila 220 eur. 🙂 kar se mene tiče sem bila s tem denarjem bogata. 🙂 v tej službi sedaj pa dajem več kot minimalca na stran, ker toliko denarja kot zaslužim, ne potrebujem. bom pa potem brez službe in bom lahko s tem denarjem pokrivala nekaj mesecev te nujne stroške.
Hvala za vzpodbudo. Točno to rabimo in točno to se dogaja. Upam, da tudi meni uspe iti na boljše. Od mojih sodelavcev je v roku enega leta in pol odšlo 6 od 9, od starih smo ostali trije + šef. Namesto 6, kateri so odšli, so prišli trije mladi in pazi! začeli so skoraj z isto plačo, ki jo imamo mi starostrelci, mi ki smo prišli na začetku na firmo, smo začeli s pripravniško plačo 70% od celote, ti ta novi pa od začetka kar lepo 100%.
na začetku brezposelnosti sem dobila občasno, sila občasno, delo pri pospravljanju nekih sob. mogoče enkrat na teden povprečno, pa niti toliko ne. to sem počela več kot leto dni. zaslužila sem cca 150 eur na mesec. potem mi je kapnilo, da bi mi to zdr. zav. lahko plačala socialna, socialne pomoči pa nisem hotela. no, po več kot letu dni takega načina pa sem končno zaprosila za socialno pomoč in dobila 220 eur. 🙂 kar se mene tiče sem bila s tem denarjem bogata. 🙂 v tej službi sedaj pa dajem več kot minimalca na stran, ker toliko denarja kot zaslužim, ne potrebujem. bom pa potem brez službe in bom lahko s tem denarjem pokrivala nekaj mesecev te nujne stroške.
[/quote]
Jaz si tudi dajem na stran, da bi lahko potem nekaj časa bila brez službe in imela za nujne stroške. Čeprav gledam pa tudi v smeri trajne rešitve, mogoče kakšna investicija, ki bi prinašala denar za nujne stroške.