pozdravljena Lucky 30!
najprej ti rečem da mi je žal da si se znašla v taki stiski ampak ti lahko rečem da sem se jaz tudi in sem se rešila iz tega ven ter se postavila na noge-ni pa lahko ampak verjemi da bi bo uspelo. kolikor sem razumela iimaš svoj dohodek, nisi odvisna od njega, imaš ljubeče starše-samo spokaj kufre in čimprej stran. to kar on počne s tabo je samo lastninjenje in to bo samo še huje, verjemi mi. verjemi, to ni ljubezen ampak psihično nasilje nad tabo. in tako kot so rekli on si samo ego hrani, nič drugega-on je brez tebe totalen revež.
ti si čudovita oseba, zelo ljubeča in človek ki te bo resnično ljubil, ti bo hvaležen za vsako najmanjšo stvar, ki jo boš naredila zanj in bo to znal ceniti in spoštovati.
moj bivši je imel podobne fore in to ampak imam kar velik besednjak da sem mu povedala nazaj tasvoje ampak vseeno ko nisem več mogla sem se znašla v neki klekti iz katere enostavno nisem mogla ven in se spraševala kaj je sedaj to, kdo sem jaz, kdo je on da se bo tako obnašal do mene, seveda je bilo iz njegove strani vse izrečeno v nekem hecu in na koncu ha ha ha-verjemi vse je resno mislil, vsako besedo. potem so se začeli tako majhni alarmi kot recimo zvečer na morju sredi gužve ljudi me je prijel za roko in fajn stisnil, se mi zasmejal in rekel a vidiš kok sem močan, ko sem mu čez zobe sikala da naj me spusti in da me bolli me je samo gledal in se smehljal. takrat se mi je začelo svitati kam to vse skupaj pelje-vsi vemo, žal. potem je pa sledil nek izlet na morje k moji kolegici in je bil neki slabe volje, nisem človek ki bi zmerjala ljudi in jim govorila grde stvari iz golega miru, predvsem pa nisem nikakor za neko poniževanje. povem svoje in se postavim zase. neka debata, vmes ga je klical kolega, nisva našla kam iti ker nama je povedal napačno pot in meni je bilo popolnoma dovolj vsega že, ko sem na koncu ko sva se sparkirala zavpila nanj da je idiot-ufffff kaj hujšega, takrat je sledila slika v kateri vidiš človeka da te bo nalimal nekam, v očeh in kretnjah vidiš da se komaj zadržuje predvsem zaradi okolice ker je bilo veliko ljudi. sem šla ven iz avta in počakala malo, nato odprla njegova vrata, ko sem vidla res grozen prizor kako je skoraj polomil volan ko se je ohlajal in samo rekel v mirnem tonu, tako kot vedno, da naj zaprem vrata da se umiri. čakaj malo, ti model si totalno ven padel zato ker sem ti rekla da si idiot-halooooo?! ja to so psihoti ampak prekriti, ljudem ugajajo na vsakem koraku, so šarmantni, ljudje jih imajo za najboljše in so res nekaj posebnega. ampak to vidiš ti, ostalim je to prikrito, ker to znajo tako lepo špilati da se ti še sanja ne. takrat sem jaz spakirala:) priznam da takrat dol k sm čakala da se umiri sem samo iskala koga naj pokličem da me pride iskat. dejansko takrat v avtu sem vidla pravo sliko človeka s katerim sem dejansko bila, vse prej je bilo prekrito.

v kolikor želiš me lahko kontaktiraš na [email protected] in ti bom z veseljem prisluhnila:)
VERJEMI DA SI ČUDOVITA IN POGLEJ SE OGLEDALO IN SI REČI DA SE IMAŠ RADA:)

samo še nekaj-TI NISI NIČESAR KRIVA RAZEN TEGA DA SI DALA SVOJO LJUBEZEN, GA LJUBILA OZ GA LJUBIŠ, MU ŽELIŠ USTREČI IN SE TRUDIŠ DA BI SE IMELA LEPO:) ne glede na to kar on reče, ker on bo to vedno rekel-tudi jaz sem bila vedno kriva vsega kljub temu da sem ga oblačila in počela tisoč in eno stvar za najino vezo. samo ne obsojaj same sebe, ker ti si ti in taka kot si si čudovita ne glede na to kaj on reče. bodi ponosna na to da si taka:) takih punc je malo, samo moškega si malo zgrešila ampak vedi da te čaka pravi:) nič ni hudega, nič ni zamujeno samo sebe boš postavila na noge, da boš našla v sebi tisto moč ki jo imaš in za katero ne veš, ker ti on ne dovoli vedeti,verjemi da na koncu boš srečna ko boš sama in boš sebe dala na prvo mesto, se postavljala na noge in napredovala da boš vsak dan bolj zaživela:)

lepo bodi:)

Ne razumem kaj je na tej temi toliko za povedat in zganjat celo dramo: človek, ki te tako ponižuje ne more bit vreden tvoje ljubezni, še manj tvojega časa – lajfa!
kar je morda še bolj zaskrbljujoče je to, da ne samo da tako obnašanje prenašaš, temveč iščeš opravičilo zanj (potem je pa prijazen in mi govori, da me ima rad) in celo govoriš, da ga imaš rada in ga ne moreš zapustiti! Halo?

Oprosti, ampak mislim, da ni on tisti, ki te ponižuje, sama se ponižuješ, ker si še z njim.

Zberi pogum in pejt stran od njega.
Pa srečno! 🙂

Pozdravljeni,
res sem vam hvaležna za toliko lepih, toplih in srčnih besed. Malo sem se poglobila vase in res dojela, kaj pomeni biti srečna in kaj pomeni, da se v življenju dobro počutiš. Ta teden sta mi kar dve sorodnici, s katerimi se že nekaj časa nismo videli, rekli, da izgledam tako žalostna in da v meni ni več tiste iskrivosti in energije, ki je bila včasih. Pa tudi prijatelji mi včasih rečejo, da sem postala tako pasivna in žalostna.
Z vašo pomočjo sem ugotovila, da ni krivda v meni, čeprav to še vedno vsak dan poslušam, temveč v njemu, ki se ne zaveda in noče sprejeti svojih napak. Edina stvar, ki mi še manjka, je POGUM. Kako zaključiti zgodbo in iti stran. Ko sem nazadnje poskušala, mi je zagrozil, zato sem rekla, da bom še malo počakala in zdaj čakam na pravi trenutek.
Vsem vam želim lep dan in še enkrat hvala, ker me razumete in podpirate.

Draga Lucky, očitno si v čustveni pasti, zato sploh še sekundo pomišljaš, kdaj in kako oditi. Tu je edina sreča v nesreči, da še nimata otrok, zatorej naredi to danes, ko še imaš možnosti dobiti normalnega partnerja in si ustvariti družino z njim in ne čakaj na jutri.

In ne bodi zaslepljena z njegovimi financami in izobrazbo, ker pri tebi je to nadgradnja tvojih osebnostnih vrednot, pri njemu je to le težko breme na ramenih bedaka, ki je v osnovi hud primitivec brez notranjih kvalitet.

Če pa si tako otročja, pa igraj še naprej njegovo služkinjo in prenašaj zmerljivke, ne boš dobila medalje, samo otopela boš in nesrečna boš in vselej v strahu, kdaj te bo spet napadel za nič. Torej pojdi in išči dalje, ampak ne le na podlagi titul, ampak predvsem srčne kulture, spoštovanja in medsebojne ljubezni.

sem vesela, da si se poglobila vase in si našla svojo srečo oz ugotovila kaj in kako. jest ti iz srca želim da greš čimprej od njega stran in da zaživiš polno svoje živjenje:)

P.S: pravega trenutka ne bo nikoli, verjemi mi. verjamem da te je bilo stran ko ti je zagrozil in verjetno ti bo še, ker tak človek na tak način deluje in drugače ne more. jest sem mogla zamenjati telefonsko številko ker drugače ni šlo, res pa da mi ni grozil, ker toliko je pa vedel da to pri meni ne gre oz potem se meni odpelje. kljub slabi izkušnji sem se naučila da ima vsak v sebi tri stopnje-najprej je jeza ki pride na površje, ki je v takih trenutkih zelo dobra, nato pride bes ko dejansko presekaš vse in nato sledi t.i. zver, ki jo lahko prebudiš v človeku. čeprav misliš da mogoče ti tega nimaš, verjemi da imaš in to je tista prava moč. naredi akcijo-kolegice in starši, vzemi frej dan in ko gre on od doma, samo pakirajte, tako da k pride domov tebe ni več tam. ja bo znalo biti hudo, od zmerjanja in groženj-kupi si solzivec. čeprav je imel 50 kg več kot jaz in dejansko priznam da bi me lahko polomil, sem začela drugače razmišljati. kako se braniti glede na to da fizično totalno odpoveš-tako da najdeš pri drugem človeku šibko točko, to kar mu največ pomeni. pri mojemu je bil to avto, ker mu je mamico kupila novega in to je bilo zanj status v družbi. ko je bilo enkrat “hudo” sem enostavno pograbila konkretni nož in sem mu samo mirno rekla da mu bom prerezala vse gume-se je popolnoma umiril v sekundi. je pa res da je vedel da kar jest rečem tudi naredim, ni pri meni samo govorjenje. sem tudi rekla da če se še kdaj sparkira pred mojo bajto na mojem parkingu, bo avto šel pa pa, ker je na privat posesti in lahko z njim naredim kar želim-to je zakonsko določeno in tudi policaji mu ne morejo nič pomagat. takoj ko sem rekla adijo sem si nabavila bejzbolski kij-prodajajo ga v hali A spodaj pri kitajcih in je res fajn, ga imaš lepo v avtu, če slučajno… ko sem končala zvezo sem točno premislila kakko in kaj ter seveda kaj je zakonsko določeno, da ne bo kaj narobe. predvsem pa v prvi vrsti-ne spravljaj se nanj fizično ker nima pomena in na koncu boš ti vsega kriva, ker te psihopati to obvladajo in bodo tudi policaje okrog obrnili.

vem da se mogoče nekaterim zdi malo čudno kar sem napisala ampak tako je-žal so zakoni pri nas napisani tako in treba se je zaščititi kolikor se da in seveda se braniti. če pokličeš policijo ga zaprejo za 12 ali največ 24 ur(takrat si ti že na urgenci) in potem jih spustijo nazaj-seveda te še bolj polomi, kar je normalno zanj. sej vem da na koncu si kakšen misli da si ti ženska psiho ampak žal ko enkrat sprobaš kako je to, se moraš zaščiti.

lepo bodi:)

Zagrozil???? S čim?
Pa a nimaš nikogar, ki bi ti pomagal? Na kogar bi se lahko obrnila? Sorodniki? Prijatelji?
Pod grožnjami boš zdaj z njim ali kako?
Res rabiš pogum. Ker – dam ti primer – če bi meni grozil…predvidevam, da z nasiljem, bi mu mirno
v obraz povedala, naj samo poskusi, ker jih bo dobil nazaj, magari s polenom…
Če bi bil pa res gorila, bi ga pa posvarila, da naj raje ne nikoli več ne zaspi, dokler sem jaz doma.

In bi šla še isti dan.
Če si ne upaš, si organiziraj pomoč – družbo še koga, ki bo s tabo tiste mučne minute, ko tlačiš
zadeve v potovalko in ki bo s tabo, ko boš šla skozi vrata.
In je. Potem samo še ignoriraš klice oziroma kar zamenjaš številko.
Veliko lažje boš prestala strah tisti en dan, kot pa veliko let, ki bi sledila….

Čakaš na vlak, ki je že odpeljal, če mene vprašaš.

lahko je govoriti primere in kako bi in bla bla bla-verjemi da ko enkrat stojiš pred psihotam(ne morem drugače reči) in te drži, ti popolnoma nič ne pomaga in vse tisto kar si si prej rekel da boš naredil enostavno ne moreš, ker čutiš njegovo premoč. vsakič ko sem pograbila nož ali karkoli drugega, takrat ti šopa adrenalin na 1000 po telesu, zbran si kot še nikoli ampak ko tisto popusti sem samo še dol padla in k sebi prihajala vsaj dve do tri ure, ker sem bila tako utrujena. to niso heci, to te psihično totalno izčrpa da se upreš takemu človeku in da mu daš vedeti da enostavno se ne boš dal. ampak taki ljudje te najdejo-mene je sredi centra na morju ko je vedel da mu nič ne morem sredi tiste množice ljudi-pri teh ljudeh je da so pet korakov pred tabo, ti pa moraš biti deset korakov pred njimi če se mu želiš upreti.
lucky 30-ne predaj se, nadaljuj kar si si zadala, najdi moč ki je v tebi in pogum,naj ti bo to prvo v življenju in da se spraviš ven-zagotavljam ti da se boš pobrala in bila še bolljša oseba kot si bila prej, še bolj močna ampak zato bo potreben čas in veliko dela na sebi ampak ti bo uspelo.
vsak ki me pozna mi je rekel v tem času ko sem bila s tem moškim , da kaj počnem z njim da on ni zame-odgovorila sem enako kot ti, rada ga imam. kolikor sem prebrala imaš ljubečo družino, odpri se jim in jim povej kako in kaj, prosi jih za pomoč, verjemi pomagali ti bodo. jest sem imela doma očeta tudi psihota(sta bila z bivšim najboljša prijatelja dokler nisem ugotovila da sta ti zelo podobna) in alkohollika. bila sem dejansko bitko na dveh frontah in nisem imela nobenega zatočišča. mi je prijateljica ponudila prenočišče in vse ampak sem vedela da moram naslednji dan nazaj in to ni bil izhod.
iz sebe potegni moč, reci si ne boš me več zajebaval, zaslužim si čudovitega partnerja, izrazi svoj potencial in z vso jezo kot rušilni val pojdi iz tega ven, ustvari si novo življenje, pojdi na kavo, v park-boš vidla ko boš začela uživati v majhnih stvareh in jih vidla ko jih do sedaj nisi. veliko ljudi tukaj gor smo s tabo v mislih in izvlekla se boš iz tega ven kot zmagovalka. on je dobil vse bitke, ti boš dobila vojno!

srečno in lepo bodi:)

Res ne vem kaj reči o poniževanju, morda pa?
Recimo, da obstaja deklica dal sem ji Ime I____.
Gospodična zelo sposobna v svojih dejanjih.
Nekoč se je odločila, da bo vse stvari povedla enemu izmed svojih potencilno bivših preko drugih.
A bo to povedla preko trgovke, frizerke, sodelavke, sestre, osebne zdravnice to je ni bilo pomembno.
Da bo partnerja s tem ponižala vsaj za 10 let to ji ni pomembno.
Važno je da ga poniža, da pove svoje, al se to pove v Ljubljani al Jesenica to je bilo zanj drugotnega pomena. Tudi, če uniči njegovo osebnost, ugled ni v prvem planu. Važno je obvestit sošolce, sošolke, sorodnike, sodelavce z eno besedo socialno mrežo o njegovih napakah.
Bila je mojster to moramo priznat. Na žalost na nasprotni strani.

Postavljam se le eno vprašanje kako jo ustavit. Vem, da če ne bo ustavljena s konkretnim dejanjem AKCIJO bo še naprej izkoriščala socialno mrežo. ,

Morda, po potencialno bivši sploh ni bivši, ne zna se mu približat drgač, kot, da ga ponižuje.
Markec

Lucki30 – z zanimanjem sem prebrala tvoje opisovanje in tudi odgovore. Ja POGUM si vzemi in odkorakaj. Zakja moraš mu to prej povedati? Pripravi mu presenečenje! Če si finančno neodvisna od njega si najemi stanovanje, svoje stvari počasi preseli (saj ne bo opazil nič) in ko bo enkrat imel svoj napad, in te bo poniževal da nisi lepa itd… mu čisto mirno odgovori, pa si naj drugo najde, a naj gleda, da bo lepša kot ti. Se obrni in s ponosno dvignjeno glavo odkorakaj. Težek trenutek! Zakaj ti svetujem tako – če boš mu govorila, da boš šla, pa boš še vedno ostala, ti bo čez nekaj časa začel še to metat pod nos, da samo govoriš in nisi sposobna oditi, ker nimaš kam oditi. Kako vem? Poslušam enako, in ostajam ker tudi meni manjka POGUM, otroci so bili le izgovor. Še nisem pripravljena na ta korak, a ko bom, bom šla 1000 km stran.

Zakaj bi te kdo moral poniževati, nikjer ne piše, da te lahko.

Jupolar – kaj sploh si hotel povedati?

On potrebuje močno, stabilno žensko ob sebi, ki se zna postaviti zase in ne vsakič, ko gre kaj narobe med vama, prevzeti vse odgovornosti nase. Potrebuje jo zato, da odraste in preraste do otročje in nasilno vedenje, ker sam tega očitno ni sposoben. Treba mu je postaviti meje. Bojim pa se, da je pri vama že malo pozno za kaj takega, ampak vseeno, izgubiti itak nimaš kaj, le verjetnost za uspeh je nižja. Odgovornost je vedno deljena, če se dva spričkata.[/quote]

Močna, stabilna ženska, ki se zna postaviti zase bo šla stran od takega primerka. On mora sam odrast in prerast “otročje in nasilno vedenje”, ampak kaj, ko je na svetu toliko njej podobnih…

On potrebuje močno, stabilno žensko ob sebi, ki se zna postaviti zase in ne vsakič, ko gre kaj narobe med vama, prevzeti vse odgovornosti nase. Potrebuje jo zato, da odraste in preraste do otročje in nasilno vedenje, ker sam tega očitno ni sposoben. Treba mu je postaviti meje. Bojim pa se, da je pri vama že malo pozno za kaj takega, ampak vseeno, izgubiti itak nimaš kaj, le verjetnost za uspeh je nižja. Odgovornost je vedno deljena, če se dva spričkata.[/quote]

Močna, stabilna ženska, ki se zna postaviti zase bo šla stran od takega primerka. On mora sam odrast in prerast “otročje in nasilno vedenje”, ampak kaj, ko je na svetu toliko njej podobnih…[/quote]
To je res. Kar mu lahko tudi odpre oči in prej odraste. 🙂 Bolj prav bi bilo, če bi napisal, da potrebuje močnejšo od trenutno. Včasih človek pač potrebuje nekoga, ki ga motivira, vodi oziroma pripravi do nekih sprememb, ki so bistvene za boljši odnos.

Takole… kdo gre stavit, da je lucky 30 zdaj s svojim mučiteljem na morju, kjer posluša, da se ji dela celulit (kdo jo bo tako maral) in da je pivo spet! pretoplo…

Glede na to, da je nehala pisat, sem 100% da je tako…

Morda bo v jeseni ponovno napisala, da še vedno zbira POGUM, samo je zdaj še dodaten problem, ker je noseča…

Minilo je natanko 2 leti, od kar sem šla od njega. Danes sem imela tak trenutek in se spomnila, da sem takrat vas na tem forumu spraševala za nasvete in želela, da me nekdo sliši.
Ja, bilo je zelo težko, ampak končno sem spet zaživela. Res sem postala druga oseba, se smejim, sem samozavestna in lahko bi rekla, da res živim življenje in se veselim ter uživam v vsakem trenutku.
Pridejo obdobja, ko mi je težko in ko pomislim na njega, se spomnim samo lepih in srečnih trenutkov, ki sva jih preživela skupaj. On ima drugo partnerico, kako se imata, ne vem, ampak predvidevam, da je srečen.
Jaz sem še vedno srečno samska, ampak se s tem sploh ne obremenjujem, ker sem res videla, kako sem potrebovala ta čas zase, da sem se sestavila skupaj in na nek način začela novo poglavje v življenju.
In še enkrat, hvala vsem vam, ki ste me takrat poslušali, ker ko sem danes spet prebrala svoja sporočila, prav nisem mogla verjeti, da se je to dogajalo meni in da sem si to dopustila.

Lepo, da ste se ponovno oglasili in nam sporočili kako ste.

Vse dobro vam želim.

Ful sem vesela, ko kaj takega preberem in ful sem vesela zate.
Življenje imamo eno samo, popravnega izpita ni, dolžni smo sami sebi, da ga preživimo
kar se da lepo.
Uživaj!

Pozdravljena,

moja zgodba je bila podobna tvoji. Tudi sama prihajam iz zelo urejene družine, a moje zadnje partnerstvo je bilo katastrofalno. Prav tako sem pri partnerju že takoj na začetku videla, kako ponižuje svojo mamo in sledilo je najino partnerstvo, polno prepirov. Jaz sicer nisem ženska, ki želi vsakemu ustreči, še sploh ne, če nimam nobenega pozitivnega povoda za to. Tudi jezična sem precej in nisem mu ostala nič dolžna.

V glavnem, me zelo veseli, da si tej agoniji naredila konec. Prav fino je prebrati, da se še kakšna punca postavi sama zase, kajti poznam vse preveč zgodb, kjer ostanejo skupaj na veke vekov in imajo potem še otroke, ki so največje žrtve zgrešenega odnosa.

Tudi sama sem odšla od njega skoraj 2 leti nazaj in mi ni bilo niti 1x niti za trenutek žal. Pravo olajšanje in spet sem pričela dobivati nazaj svojo energijo, ki sem jo tekom zveze izgubila. Tudi mene so že ljudje spraševali, kaj mi je, da sem popolnoma izžeta.

Drži se in upam, da se še kaj javiš!

Tudi pri nas je bilo tako. Veliko poniževanja, tudi ko smo bili otroci majhni smo jih dobili od očeta, no zdaj smo otroci odšli , pa pada po mami, prisotne so tudi najhujše grožnje. Povejte mi samo , kako ste živele v vsem tem času,ste normalno kuhale ,prale tudi zanj? Jaz ji pravim, da naj zaradi miru skuha še zanj….ona pa , da naj si sam skuha. Jesta itak vsak posebej,tudi ko zboli ji ne pomaga,skuha,….,Brat pravi, da bi ga prebunkal.

In zakaj mama ne gre stran?