če se vrne?
vedela sem, da si ti JAZ.
ravno danes sem se peljala mimo enega mesta, kjer je imel parkiran avto in vem da spet bluzi.
v službo hodi, že dogo ima to službo.
že dogo se nisva pogovarjala. on ne kliče jaz pa tudi ne. nameravam ga kmalu poklicati, samo ne morem najti prave stvari kaj naj mu rečem, kako naj mu rečem… kako naj ga pripravim do tega, da se pogovoriva. ne vem kako ga naj dobim v dobrem stanju. včasih imam občutek, da ga je sram pred mano, mislim tako, kot da ima tremo.
razmišlajam, da bi mu kaj napisla. enkrat sem mu že, samo ga ni premaknilo za eno stopinjo.
kako bi se mu ti približala? odnehala ne bom.
enkrat mi je rekel, da bi najraje zaspal za eno leto, da bi vsi problemi izginili. ni se vdal, ni se vdal, enkrat vem, da se bo ščistil.
vem, da sem mu že za vzor. in včasih se mi zdi, da beži od mene, ker ve da če bi mel mene dolgo zraven bi slej ko prej moral nehat.
lp
Živjo!
Glede komune-če si v istem centru je vseeno kje si, ker je sistem isti. Jaz sem bila v Barceloni 2 leti in ker sem tam vozila kombi sem v tem času obiskala center v Italiji in na Hrvaškem, kjer pa je vse bilo isto kot pri nas. Drugače pa se komune malo le razlikujejo ena od druge, vendar je bistvo povsod isto.To vem zaradi tega, ker preden sem končno vstopila vanjo in tam tudi ostala sem preletala od vsemogočih ustanov, vendar sem na koncu si dejala, da je itak vseeno kje sem, važno da se rešim. Pač v vseh komunah se dela cel dan, kar je tudi prav, saj z zabijanjem časa ne prideš daleč. Mala razlika je v tem da v nekaterih dopuščajo določeno št.cigaret na dan v drugih ne, vendar tisto z 10 cigareti dnevno je brez veze.Bolje nehati, ko že itak abstiniraš zaradi drugih stvari.Po večini pa vse temeljijo na krščanstvu.Pa ni panike okrog tega.
Čas- v vseh dobrih komunah čas ni določen, saj nekdo rabi veliko več kot drug, da razčisti s svojo osebnostjo. Če si velik upornik, se boš nekaj mesecev verjetno samo upiral in zgolj zabijal in štel dneve iz sebe pa ne boš napravil nič, ker ni pomemben čas ko si brez, pomembno je kaj narediš zase v tem času.Upam da me razumeš.Ker tam itak ne moreš do droge in če tja greš zaradi drugih ne zaradi sebe boš tam pač leto, da pomiriš druge tvoja miselnost pa bo bolj ali manj ista. Verjemi, da je veliko takih, ki se mučijo tam iz dneva v dan, da mine čas in komaj čakajo, da pridejo ven, da nadaljujejo svojo junk kariero.To je zame traparija. Vsak zase ve, kdaj je pripravljen, sicer te pa včasih pošljejo na dopust, da vidiš kako si kaj v zunanjem svetu.
Drugače pa je tam super, če maš resne namene in ti čas mine uf.Pa res pomaga, ker se totalno spremeniš in zopet postaneš dober človek. Pa stem ne mislim, da postaneš verski fanatik.Če te bo kaj več zanimalo o tem povej.
Po komuni pa jaz nisem več imela kakšnih zdravljen in terapij-ne vem zakaj bi jih potrebovala?
Jaz sem po dveh letih kul že nekaj let.
a te lahko vprašam zakaj te to zanima??če nočeš ni teba odgovorit.
Program zdravljenja v Skupnosti Srečanje traja 30-36 mesecev.
Se strinjam z mojo predhodnico, da ni pomembno kje si važno je, da se rešiš in dodajam, da verjameš v skupnost in v ljudi, ki ti pomagajo, da jim zaupaš, da ti kažejo pravo pot. In res je, da ni pomemben čas, ko si brez droge, pomembno je kaj narediš zase v tem času.
Skupnost srečanje omogoča, da se zdravljenje dogaja v teku običajnega vsakdanjega življenja ljudi, ki živijo skupaj, in v skladu s svojimi pogledi in z vedno večjimi zmožnostmi postajajo čedalje bolj odgovorni v odnosu do vseh vidikov skupnega življenja, do dela, prehrane, odnosov, razmerja z zunanjim svetom itn.
Skupnost ima dober program in kdor živi v njej, ve, da se njegova aktivna udeležba meri po tem, kako sprejema in opravlja svoje naloge v okviru programa. Člani skupnosti ob zavestnem odrekanju stopajo po poti iskanja in upanja in si prizadevajo, da bi znova našli duhovno in telesno ravnotežje zase.
Človek se v komuni spremeni v vseh pogledih; ravna zavestno, zna živeti s samim seboj in z ljudmi, zna biti aktiven in postati odgovoren za svoje življenje. In kdor v vseh mesecih komune sledi programu po komuni ne rabi zdravljenja, saj če v komuni ni »opravil« sam s sabo, kjer je najugodneje saj imaš pri roki ljudi, ki ti pomagajo in stojijo ob strani, bo sam doma to še težje opravil.
Živjo!
Si me vprašala kako bi se mu jaz približala.Jaz, ki vanj nisem tako noro zaljubljena kot ti, pa tudi če bi bila bi verjetno v tem letu(ko se ti mučiš z njim)odprla srce komu, ki bi mi ljubezen lahko vračal. Verjamem, da te je imel rad, ko sta bila skupaj, vendar pa se mi po vsem kar pišeš dozdeva, da te je pustil. Tako se pač meni zdi saj drugače vsaj tu in tam pokličeš človeka, ki ga imaš rad, že samo da čuješ njegov glas.
Res je da tudi narkomani lahko ljubijo ljudi, ne le droge, čeprav to pač potrebujejo za normalen dan brez bolečine, ampak glede vaju se mi zdi, da je njemu čisto kul, če te ni, le tebi ni kul brez njega. Ampak za zvezo sta potrebna dva. Sicer pa dokler se ne sčisti je sploh brez veze da si znjim. Mislim, da vama nikakor ne bo lepo, če ne bosta oba klin. Lepo se lahko imata dva narkomana, ki imata enake potrebe, iste misli in se razumeta- v tem primeru je ljubezen ful lepa, kot je bila pri naju z možem, vendar sva ena redkih, ki sta skozi vse to stala eden drugemu ob strani in nikoli ne goljufala drug drugega. Ali dva normalna zdrava človeka.Ta tvoja kombinacija pa je le trplenje, ki si ga boš sama navlekla.
Nikdar pa ne bi nikomur želela, da živi z odvisnikom. Pa nikakor se ne spuščaj v drogo, ker bo to tvoja življenjska napaka-sicer si že dejala, da tega ne bi storila. Pa še enkrat za opozorilo.
Vem, da tega ne želiš slišati, ampak daj odklopi ga za nekaj časa, prepusti se sama sebi in lepim stvarem. Kaj ti bo kot narkoman prinesel – odnesel ti bo kupe denarja, prinesel pa jok, ker bo ali v krizi totalno živčen in razsut, ali pa zadet, da bo itak skoz kinkal.Verjemi da ti bo še veliko huje kot ti je zdaj. Da gre v komuno pa ga nikakor ne boš prepričala ti, saj če se zdaj sploh ne spomni nate mu verjetno ne pomeniš več veliko.
Oprosti za napisano, ampak žal mi te je, ker on zdaj sigurno ne misli nate, saj drugače so junkiji zadeti kar pogumni in bi te gotovo poklical.
Vem, da to niso spodbudne besede, vendar mi je iskreno žal tebe, ker se tako mučiš z njim.Če pa vseeno želiš vstrajati mu piši, ampak kaj boš pa potem storila, če se niti na to ne bo odzval. Nesmiselno je siliti v nekoga, ki tega ne želi. Resnično si želim, da bi ga lahko postavila v svoji glavi in srcu v en kot in najprej poskusila najti srečo zase. Očitno si sposobna močno ljubiti. Upam, da ne boš zaradi njega zapravila še enega leta.
MIslim pa tudi, da če mu boš pisala in ga nagovarjala na komuno, si bo verjetno mislil, kaj še sploh težiš, če ti je že vse povedal. Daj mu čas, mogoče se čez pet let srečata oba zdrava in vesela, da se vidita. Če ne pa pojdi naprej svojo pot, ki jo moraš začeti hoditi že danes.
Vso srečo in pogumno . Pa javi se mi kaj, da vidim če si že kaj bolje.
za hec: a ti jaz zrihtam kakšnega lepotca??
živjo!
ko takole prebiram ta forum sem na žalost ugotovila,da so vsi narkomani narejeni po istem kopitu.vsi so egoisti,vsi potrebujejo samo eno ..in žal to ni normalno življenje ampak droga-oz.propadanje.sama sem imela to nesrečo,da sem izgubila nekoga,ki mi je pomenil več kot lastno življenje.in to zaradi tega,ker je imel drogo raje kot mene.sama se sprašujem ali me je res imel tako malo rad,da je najino ljubezen prodal za propad.ni dneva,ni ure,ni minute,ko ne bi bil v mojih mislih.moje srce bo vedno bilo zanj,a žal to ni in ne bi bilo dovolj,da bi zame pustil heroin in svoje heroinske prijatelje.ni uničil življenja samo sebi,ampak ga je tudi meni.in kaj naj človek naredi?enostavno nič,razen da živi dalje z bolečino in brazgotino,ki bo ostala za zmeraj..tako je pač hotel