Ne bom se strinjala z Maticem, ki pravi, da je izjava, da se z zlatom ne da kupiti kruha, neumna, je pa vsekakor samo odraz nepoučenosti.
Sicer ne vem, kakšen odnos ste drugi imeli s svojimi predniki in kaj so vas o preteklosti podučili, ampak moji stari starši so mi kdaj pa kdaj pripovedovali o vojnem času, kakšno je bilo takrat življenje, kako se je bilo treba prebijati, v kaj se v takšnih pogojih lahko spremenijo ljudje. Nekako so mi s tem posredno dali popotnico za življenje, ki upam, da je nikoli ne bom potrebovala.
Res je, da je bil na boljšem vsak, ki je imel kaj zlatnine. Za zlatnik, prstan, verižico, karkoli, si lahko dobil moko, sladkor, krompir, karkoli, če je le bilo. Torej so bili na boljšem tudi tisti, ki so lahko kaj pridelali, zato ideja z zemljo. Ja, res lahko pridelek napadejo paraziti, ti ga vzamejo drugi, ampak še vedno lahko posadiš oz. poseješ drugo, tretjo, četrto rundo. Pri eni kravi ali kozi, ki jo imaš (in je seveda zelo dobrodošla, ko je še živa), ta ni najbolj obnovljiva. Ko ti jo enkrat ubijejo, je konec.
Sicer mi je žal, ker se ljudje tako slabo spominjajo preteklega časa oz. nimajo nobene želje biti obveščeni, ampak če že samo pogledamo vojno, ki se je pred slabimi 20 let odvijala par sto kkm od nas. Kaj so najprej naredili sovražniki, ko so prišli v vas? Polovili še tisto nekaj moških, kar jih je ostalo in pobili živino, ponavadi pa tudi moške. In to se je dogajalo v času, ko smo vsi mi, ki prebiramo tale forum, že živeli. Ta vzorec obnašanja ni nekaj iz starih časov, ampak se ponavlja iz roda v rod. Človek človeku zver.

Odpotovala bi. Bi že najdla kako odročno področje v relativnem miru.