če bi vedeli, da bo vojna, kaj bi z denarjem…
Ne vem, zakaj sem začela to razmišljati, verjetno ker sem prebrala zadnjič en članek, da se običajno po svetovnih krizah vedno prične vojna. Pa sem razmišljala, naša družina ima nekaj privarčevanega denarja, ampak to nam ne bi nič koristilo, če bi se začela vojna. Če bi vedeli, da bo, kako bi se pripravili? V kaj bi “pretopili” denar? Ali bi ga samo dvignili in imeli doma?
Če ne bi imela namena vojne preživeti oz. bi upala, da mi bo že kako uspelo, bi ravnala kot Swan. V nasprotnem primeru bi kupila obdelovalno zemljo na kakšnem bolj odročnem kraju v bližini vira vode in zaloge semen (če bi seveda imela sploh dovolj časa), če bi pa še kaj ostalo, bi kupila zlatnike. Čim manjše, seveda. Ker konec koncev, v vsaki krizi do zdaj je zlato v blagovni menjavi še vedno pomenilo največ.
Kupila bi orožje, municijo (veliko municije), plinske maske, zaloge konzerv, tablete, ki onesnaženo vodo dezinficirajo v pitno, vojaške in ostale priročnike kako preživeti (če sploh obstajajo), zdravila, cepila bi se za tisto, za kar se cepi vojska in nekaj tega cepiva nabavila za bližnje in za primer če bi vojna trajala dlje, nekaj obleke in obutve za vojne razmere, če bi mi pa še kaj keša ostalo bi ga pa zatolkla po želji, aja pa nabavila bi zaloge cigaret in alkohola, čeprav ne konzumiram nič od tega, ampak pod stresom bi mi verjetno zapasalo sem in tja. Nabiranje psihofizične kondicije, ki jo v vojnem stanju rabiš je pa zastonj.
Izjava da z zlatom ne moreš kupit kruha je resnično ena bolj neumnih.
Morda se na prvi pogled sliši nenavadno oz. čudno, a starši so moji stari mami zapustili prav zlatnike. Preživeli so obe svetovni vojni in zato so vedeli, kaj pomenita denar in vojna. Rekli so: če bo kadarkoli vojna in za otroka ne boš imela kruha, ti ga bo za zlatnik vedno nekdo pripravljen dati.
Kot sem rekel, lahko se sliši zelo neumno, a ko razmisliš za minuto lahko spredvidiš da se resnica žal tu tudi skriva.