Če bi vam žena povedala (ali pa bi drugače izvedeli), da vas vara
Če bi se mi to zgodilo sedaj, bi po vsej verjetnosti predlagal mirno in sporazumno ločitev. Če bi se mi to zgodilo pred leti, pa najbrž ne. Poskušal bi na vse pretege rešiti zvezo. Vprašanje je le, če bi to imelo smisel in koliko bi bilo to bolj izraz egoizma. V nekem trenutku marsikdo lahko uvidi, da je njegov zakon morda napaka. Da stvari enostavno ne klapajo, varanje pa je posledica tega. V takem primeru je morda najbolje, da partnerju pustiš, da odide svojo pot in mu tudi s tem na nek način pokažeš kaj dejansko čutiš do njega.
Bolj je morda res vprašljiva ta druga zveza, ravno zaradi joka in stoka prizadetega, okolice, otrok, družine, ki lahko pri nekomu vzbudijo slabo vest. Ali pa tudi ne. Če je verjeti statistikam, je žalostno dejstvo, da gre pri nas skoraj vsak tretji zakon v maloro. Marsikdo od ločenih je že za časa zakona imel tudi nekoga tretjega in potem z njim zaživel. In kolikor poznam take ljudi, so te nove zveze precej bolj trdne od prvih. Ker takrat ljudje tudi sami precej bolje vejo kaj hočejo in si poiščejo temu primerne partnerje pa tudi sami ne delajo več napak, ki so jih delali prej. Prej žal tega niso vedeli in znali, ker so morda bili premladi in premalo izkušeni. Izučila jih je šele sama zveza.
Vecina res ostane v drugi zakonski zvezi (se v drugo ne locijo), ampak ne zato, ker bi bila ta drug zakon boljsi kot prvi. V veliko primerih je drug zakon se slabsi kot prvi. Ampak ljudi strezni. Sicer pa, da malo povrnem optimizem 🙂 Treba je preziveti, ne? Ali je tezko karkoli narediti, ce imas glih filing in ti to pase? Verjetno ne. Bistvo prezivetja je, da nekaj naredis, ceprav si cisto na tleh in komaj dihas. To pomirja :-))
