cba
oj!
ne, nisem uporabil iskalnika in malo višje, ker pač – nisem- sry…
zgodba je precej zapletena in verjetno vsakdanja….
ločen pred dvemi leti, otrok sedaj star 13 let- leta otrok pač niso nikoli prijazna in primerna za ločitev..
spoznal sebi zelo ljubo osebo, ampak zaradi strahu pred nesprejetjem s strani otoka, in tudi nakazane groznje, veza ostane skrivnost.
v letu in pol kar traja se zadnje leto občasno razhajava, pa vseeno vedno znova ponovno združiva. aja, tudi ona je že dve leti v procesu ločevanja, burno in zelo težko življensko obdobje zanjo. potrebuje ogromno ljubezni in nežnega razumevanja. jaz pa potrebujem čas, da svoje probleme rešim s seboj in dam sebi čas, da ozdravim vse, česar še nisem uspel.
na koncu ji zmanjka potrpljenja in najde drugega, ki nima bremena in zadovoljuje vse njene potrebe.
res je, da sva v tem času imela tiho obdobje, katero je ona smatrala, verjetno, za dokončno.
rezultat- žalosten jaz, dolgo časa že žalujem in me boli, na pisanje se odzove z zanikanjem preteklega in sarkazmom.
saj pravzaprav, ni vprašanja, samo tožba in teža je, in objokovanje.
in zavedanje, da včasih napak ni mogoče popraviti, jih pa je težko sprejeti.
očitam si marsikaj, najbrž pa je bilo še prezgodaj. saj vem- sedaj boste začeli, ne moreš dati in prejeti , če tvoje srce in glava nista odprti in čisti.
pravzaprav sta bili, samo večim ljubeznim sta morali zadostiti, to je pa bila pretežka naloga za prvič…
ajd, dolga bo še noč, 10 dni brez spanja in hrane (v glavnem). in ne, ne kaznujem se- ne gre, ne morem, res
lp jaz
Nič druzga ni kot prehitro si šel v novo vezo. Za predelat je, globljo vezo pač nekako dalj časa glodamo, včasih tudi tri leta, pol si pa čustveno prost. Zdaj imaš kar dve vezi za prebavit, ni ti rožnato, razumem, ampak se splača, ker na koncu nas vedno čaka nagrada, jaz ji rečem modrost po prestani preizkušnji. Čustva izlij na papir in ko prebereš, je slika bolj jasna. Lažje ugotoviš, kako naprej. Vso srečo!
oj!
sem si mislil, da je zjutraj potrebno še nekaj pomembnih malenkosti dodati.
jaz to žensko, ki me je zapustila, neskončno ljubim in sem se z njo počutil kot eno. samo prostora ji nisem naredil dovolj v svojem okolju in kazal ji nisem tega. v vseh pomembnih stvareh sva se popolnoma ujemala in se tega tudi zavedala.
sedaj mi pač očita nekakšen egoizem. mislim, da konec koncev, vsi moramo biti egoisti- v tisti meri in smislu, da svoje življenje polnimo in skušamo biti srečni. seveda ne na račun drugih. z njimi.
ok-zdaj odhajam. ne za vedno- samo za nekaj dni bom zbežal stran- na morje, da si prečistim glavo in sinuse…
Prav maš. Tam v tišini, med šumenjem valov boš lažje ugledal izhod. Pa ne na hitro, pusti, da življenje malo teče po svoje. Ti pa samo pasivno čakaj in opazuj ter se opazuj. Da se stvari spet postavijo na svoje mesto. Da vidiš njihovo pravo vrednost. In predvsem – da spet najdeš svoje mesto. Mesto posameznika, ki zna povsem polno živet tudi v ednini. Ko znaš to, potem pa … ni ovir.
Meni namreč samota zelo pomaga. Se mi zdi, da sem na dobri poti. Morda se ob letu osorej spet bereva. In se razveseliva s prijetnejšimi mislimi? … Morda.
oj!
zaključek zgodbe.
danes sem pomembno stvar pogruntal al’ pa se je zavedel v sebi, kar je pa edino pomembno.
tri stvari so, ki jih se bom odslej temeljito izogibal, se izpraševal o njih in jih odpravljal kot nepotrebno navlako.
sebičnosti, pričakovanj in predsodkov.
popolnoma iskreno in preprosto.
lep pozdrav, hvala
A
jeze nimam, nikoli imel v sebi.
zato je ni not. razočaranje kdaj še, ampak saj ne delajo tega, da bi me jezili, ampak, ker ne gre drugače. zakaj potem bit jezen?mislim, da bi blo bit jezen v nasprotju s prvimi tremi principi…
grem zaj- popoldan mislim… po službi.. ja morje je res veliko in globoko….
prejšnja je bila idealna zaradi mojih pričakovanj in predstav- stereotipov.
vse kar delaš v življenju mora biti plod tvojih strasti in principov. biti zaljublen v življenje…
ajd!
ne mislim, da se karkoli vrti okoli mojega bitja in življenja. rad pa bi, da bi se sreča. in vem, da jo moram sam ustvariti in vložiti v njeno rojstvo ogromno sebe. in če se rodi, jo hraniti in negovati, da raste in ne umre.
dosti sem skušal, in upam, da tudi uspel, že spremeniti. do vseh ljudi skušam biti pošten in jim na sprejemljiv način povedati kar mislim, če mislim, da to želijo. ne mislim, da sem komurkoli merilec ali sodnik njegovega početja ali njegovih mnenj.
cenim ljudi, ki skušajo rasti in ne otopijo. cenim ljudi, ki verjamejo v poštenje in ljubezen do vsega.
napake imam in jih delam. skušam jih prepoznavati. in odpravljati. zato nisem jezen na ljudi, ki mi o njih govorijo. včasih očitkov ne sprejmem, ker mislim, da so lahko tudi breme, ki ga imajo drugi ljudje in jaz nisem dolžan njihovih bremen nositi.
so tudi ljudje, katerim skušam pomagati nositi njihovo breme, če vidim, da to želijo in da to zmorem. včasih znam biti tiho in poslušati, včasih gobezdati brez konca in kraja…
najbolj pa si želim, da bi bil na svetu nekdo, ki bi se mi popolnoma prilegal. da se mi ob njem ne bi bilo potrebno pretvarjati. da bi z njim spal, se zbujal, živel in gradil skupno življenje. se z njim spreminjal- rastel…
presrečen sem, da imam otroka, ki ga ljubim in ga vedno tudi bom. pomeni mi ogromno in upam, da bom vanj lahko preslikal svoje dobre lastnosti. narahlo in skoraj nevidno. poglobil, jih zabrisal ali okrasil jih bo sam..
to sem jaz. takšnega se vidim in tako bom deloval še naprej. brez zlobe in preračunljivosti. odgovorno do tistih, ki me imajo radi, in jaz njih. iskreno.
zavedam se, da so bremena, ki jih nalaga življenje včasih neprijetna, njih premagovanje pa težko, spoznanja grenka in bridka. življenje jih vsem nalaga, razlika je v tem, kar ostane, ko jih prežvečimo. nekaterim grenkoba in razočaranje, drugim pa jasnejša podoba življenja.
lp
Praviš: ……najbolj pa si želim, da bi bil na svetu nekdo, ki bi se mi popolnoma prilegal. da se mi ob njem ne bi bilo potrebno pretvarjati. da bi z njim spal, se zbujal, živel in gradil skupno življenje. se z njim spreminjal- rastel…
ta oseba si ti sam…. ja?
tudi jaz tako premišljujem, včasih sama sebi rečem, da imam kot indijka piko na čelu, in da vsi vejo in vidijo kako zelo si želim nekoga ob sebi..
nehala sem s tem, živim, danes, tu, sedaj, sama, a je tudi to lepo, saj vem, da bo prišel čas ko bo nekdo ob meni, enkrat nekoč….