Zivjo!

Zadnje pol leta sem zvesta bralka taga foruma in priznam, da ste mi ogromno pomagali z vašimi odgovori.

Sem novopecena mamica hcerkice, ki je danes dopolnila 2 meseca. Imam pa tezavo z organiziranjem casa, ki ga nimam.

Ker je imela na zacetku krce smo jo seveda crtlali 24 ur na dan in pri tem pretiravali. Zaradi mastitisa pri meni sva morali po 4 dneh nazaj v bolnico.Vsa zadeva se je s prihodom nazaj domov poslabsala. Od tega prihoda domov nismo ne spali (nosila sva jo od 19 pa do 1 ali celo 4 zjutraj), ne jedli, ce je ni nihce drzal v narocju in se sprehajal z njo. Pocasi smo jo odvadili od nosenja, vendar vseeno zahteva drzanje v narocju. Ker moz dela cele dneve, bi mu ob kocu sluzbe kosilo na mizi zelo ustrezalo. Na zalost pa ga ne morem pripraviti niti zase, ker se zacne histericno jokati, ce je nihce ne drzi. Tako vsak dan cakam ob sendvicih, da zaspi in naredim kosilo ali pa, da pride domov moz in seveda tudi sam ves utrujen zacne delati kaj za pod zob. Poleg tega pa se moram zaceti uciti za izpit, ki mi je se ostal in pisati diplomsko nalogo.

Zanima me, kako lahko zaposlim 2 mesecnega otroka, da ne zacne jokati histericno tako hitro. Televizija ji je zanimiva, vendar ce jo drzimo v narocju, sama v avtosedezu je noce gledati. Tudi visece igracke na sedezu ne pomagajo. Kuhinja in moje delo v kuhinji pa ne pritegne niti kancek pozornosti.

Vem, da sva naredila napako, ker jo ze nazacetku nisva navadila, da mora biti tudi kaj sama, vendar vseeno prosim za kaksen nasvet.

Hvala in lepe praznike,

Kristina

Mogoče bi pomagal kakšen glasbeni vertiljak . Mojo je to zaposlilo, vendar naenkrat ne za več kot 15 minut . Tudi moja bi gledala televizor, pustim ji le nekaj minut, verjetno ni dobro za oči.

Veliko sreče

Draga Kristina, poskusi si nabaviti storkljo in imej ta malo pri sebi.Ves , cisto normalno je, da otrok isce tvojo blizino, saj je mama poznano bitje se iz casov, ko je otrok bil v maternici in se otrok zato z njo pocuti varno.Nikar se ne poskusaj prevec obremenjevati, zakaj niste delali tako in tako…eni otroci pac ne znajo biti sami na kavcu ali na tleh .Nekatere otroke lahko mirno postavis na tla , pa se bodo igrali uro ali vec, eni pa so pravi raziskovalci in bi radi vse naenkrat videli , tipali in okusali.Pri nas je ze bilo tako in vcasih sem res s tezavo skuhala kosilo ali naredila kaj drugega.Pa sem ga pac cel cas prenasala sa sabo.Ker nisem imela oz. sploh nisem vedela za storkljo , mi je bilo vcasih zares hudo.Vendar pa je to minilo takrat ,ko se je otrok zacel plaziti…sedaj pri dveh in pol pa sploh ne vem, kako to izgleda…( se hecam ..ha..ha..), ce imas otroka ves cas v narocju.
jaz sem si z kuhanjem pomagala tako, da sem skuhala kaksno stvar za en dan naprej un potem samo dokoncala, pa to z otrokom v narocju ni bilo pretezko.Ce pa imas koga od domacih v blizini, ti lahko pomagajo kaj postoriti ali skuhati.Bos videla, kako hitro bo minil ta cas.Lepo se iemj in cim vec lepih uric s srckom

Lp Mojca

Prosim te, ne bodi ena tistih mamic, ki že od dvomesečnega otroka pričakujejo, da bo dal dlje časa mir – sama imam 2 letnega otroka, ki se sicer že zaposli za kakih 15 minut, potem pa je spet pri meni. Niste je scrkljali z nošenjem, tako mali otrok še sploh ne zna izsiljevati za pozornost, preprosto, potrebuje jo! Mamino naročje ni le za dojenje, pač pa je varno zatočišče iz katerega lahko v miru opazuje svet. Pa tudi teve za tako majhnega otroka ni prava stvar. Še sama poskušam pri sinu zmanjšati gledanje na kako uro na dan, ne moreš pa dvomesečnemu otroku ponuditi teve kot zabavo! Ti si središče njegovega vesolja, to bi morala sprejeti, posoda in gospodinjske stvari bodo pa že še počakale. Sicer pa lahko kakšno zadevščino opravi tudi očka, mar ne?
Oprosti, če so bile moje besede karajoče, vendar sem ena tistih, ki je ob rojstvu dala prednost otroku pred vsem, čeprav so se ljudje okoli mene na to morali navaditi. Tako sem nenehno dobivala kritike zaradi dolgotrajnega dojenja (do 24 mes.) pa zaradi tega, ker je mali spal pri nama (še vedno!) pa zaradi tega, ker nisem ravno kuhala gurmanskih kosil, ko sebila na porodniški in se stanovanje ni bleščalo in bilo do podrobnosti pospravljeno. Meni so bili trenutki s sinom (in tu me mož še zdaj podpira) najdragocenejši na svetu. Tako nisem nikoli stokala, ker mi ni dal mir, preprosto pocrkljala sem ga. Dala sem ga v stolček in sva se na veliko pogovarjala, ko sem kuhala, sesanje pa mu je itak bilo največji užitek, ker mi je potem (pri 10 mes. ko se je že plazil) pomagal.
LP
T.

Od nje ne pricakujem, da naj bo pri miru. Verjetno bi ze zaganala paniko, zakaj noce komunicirati z nami. Prav vsec so mi vsi njeni smehljaji in “besedice”, ki mi jih nakloni.

Televizija je le zasilen izhod, ko moram nujno na stranisce. Drugace pa vem, da tako kot meni tudi njej ni kaj prevec koristna za oci.

Draga Kristina!

Tudi jaz imam dojenčico. ki jo že od rojstva naprej kar naprej prenašam, prenašam, prenašam. Nekateri bi rekli, crkljam… Cele dni. Včasih tudi skuham ne, kaj šele da bi pospravljala. Pa da ne bi mislila, da je prvi otrok .Imam še enega malčka, ki je bil povsem drugačen dojenček.
Včasih mi poskuša kdo malo poočitati, češ da je razvajena. Nič ne razlagam, kako je s potrebo po bližini mamice, kar ti je lepo napisala Tinkara, pač pa preprosto povem, da sem na porodniški zaradi nje in pika. Mimogrede, pisanje diplome sem (pri prvem dojenčku) nekoliko odložila.

Lep pozdrav, Vesna.

Mislim da dva meseca starega dojenčka še nisi razvadila, je pač takšen otrok, mislim pa da bo bolje, ko bo malo odrasla.
Jaz sem imela takšen primerek. NIČ nobena igračka, kaj šele da bi sedela in gledala, ali pa ležala.
Čez dan je spala po 15-30 minut skupaj, potem pa spet nositi…se igrati, jo cencljati…najbolj je bila zadovoljna da smo jo nosili.
Jaz sem imela srečo, da mi je tašča kuhala, drugi so mi pomagali pri drugih delih, nosili smo jo vsi, odpočiti si pa nikakor nisem mogla. Pa še eno težavo smo imeli-ni prenesla da jo je nosil ali pestval kdo drug razen mene, moža in svakinje…
Če si za vsa dela sama, jo boš morala pač malo pustiti jokati, čeprav vem da je to, vsaj zame, bilo nekaj zelo napornega. Vendar pa če je takšen otrok, jo boš težko drugače prepričala da bo sedela in se igrala.
Moja je stara dve leti in pol pa še vedno rada vidi da je kdo z njo pri igri. Čisto sama se redko za dolgo zaigra.

Sprejmi otročka takšnega kot je, vsak se malo prilagodite, ne obstaja pa veliko ukrepov, da bi si vzgojila pridnega in mirnega dojenčka, če to ni.

Veliko sreče, upaj da bo kmalu bolje..

Hvala za tolazbo. Lepo je vedeti, da se se kdo muci z nosenjem. Vsi, ki jih poznam pustijo otroke jokati (tudi ce je to histericen jok), jaz pa tega ne morem.

Pri kateri starosti pa je tvoja princeska zacela popuscati z nosenjem in stalnim spremstvom ali pa jo je bilo potrebno odvajati nosenja?

Kako pa je bilo z njo v trgovini in na izletih?

Moja se zacne jokati, ko jo v sedezu damo v avto, med voznjo se pomiri in tudi ko smo v trgovini je se vse v redu, ko pa gre sedez v avto je groza in strah. Ker se redko lahko kje ustavim in jo potolazim, mi je zadnje case zelo hudo oditi z avtom z njo kamorkoli, ce ni nihce z nama. Zanimivo pa je, da je v stanovanju v sedezu brez problema dalj casa. Izgleda, da je dobila strah pred avtomobilom.

Lep pozdravcek,

Kristina